predlog za dopustitev revizije - vračilo preveč izplačane pokojnine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožena stranka ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, za celotno obdobje, torej tudi za nazaj, ko zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatev, odloča in odloči o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve.
Ne glede na črtanje določbe 31. člena ZDSS-1 se v povezavi s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E, ki v navedenih primerih napotuje na uporabo določb prejšnjega ZPP, tudi določba 31. člena ZDSS-1 še naprej uporablja za individualne delovne spore, pri katerih je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. Drugačno tolmačenje ne bi bilo ustrezno, saj bi povzročilo tudi različen režim prehoda na novo ureditev revizije oziroma dopuščene revizije glede na različne delovne, kolektivne in socialne spore.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Plačilo sodne takse na prehodni podračun drugega sodišča je treba opredeliti kot očitno pomoto, ki se v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP lahko pripeti tudi odvetniku.
ZPIZ-2 člen 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115a/2, 115b, 115b/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.
načelo izenačevanja dejstev - status družbenika in poslovodne osebe - dvojni status - lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prehodne določbe zakona - pokojnina v tuji državi
Glede na to, da je tožnica pridobila pravico do pokojnine v državi članici Evropske unije, lastnost zavarovanca pa je bila ugotovljena v drugi državi članici, je v obravnavanem primeru treba upoštevati relevantna pravila evropskega prava.
Tožničin status upokojenke ima na podlagi odločbe hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja enak učinek in posledice, kot če bi bila uživalka pokojnine na podlagi odločbe toženca. To tudi pomeni, da je treba tožnico glede presoje dvojnega statusa obravnavati enako kot uživalce pokojnine, ki so jo pridobili z odločbo toženca.
Kljub tožničinemu dvojnemu statusu prehodna določba četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, za položaj tožnice ne velja. V obravnavanem primeru treba uporabiti določbe 115a. in 115b. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - bistvena kršitev določb postopka
Zgolj s pošiljanjem bolniškega lista tožnik toženke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost z dela v času od 12. 10. 2015, če je bila praksa pri toženki glede tega, kako mora delavec ravnati po zaključenem bolniškem staležu v resnici takšna, kot sta izpovedala direktor toženke in priča A. A. V takšnem primeru bi pošiljanje bolniškega lista pomenilo zgolj to, da je tožnik toženko obvestil o razlogih za svojo odsotnost do 10. 10. 2015, ne pa tudi o tem, da je od tega dne delodajalcu na voljo za delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi - subjektivni rok
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da v primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že prvega dne neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka.
nega otroka - izgubljeni dohodek - posebna nega in varstvo
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko na podlagi 83. člena ZSDP-1 uveljavi eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke in od njegove uveljavitve dalje tudi za otroke z določenimi boleznimi iz Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj.
Izpolnitev pogoja na strani otroka je podlaga za odločitev o zapustitvi trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi njegove nege. Da ni treba že ob vlogi za to pravico zapustiti trg dela, izhaja tudi iz 97. člena ZSDP-1. Ta določa časovni okvir, v katerem mora zavarovanec, ki uveljavlja to pravico, zapustiti trg dela oziroma določa, od kdaj mu pravica pripada, če pravice ne uveljavlja v tem okviru.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poseg v spolno nedotakljivost - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da je v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi podala številne navedbe, do katerih se sodišče druge stopnje ni opredelilo, čeprav so pomembne za presojo tožnikove pravice do reintegracije.
Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok je glede na naravo njegovega dela bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše otrok. Zgolj dejstvo, da je bila oseba v kazenskem postopku, resda ne more samo po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa.
Spor o ničnosti pogodbe o zaposlitvi in aneksov k pogodbi o zaposlitvi ni spor o obstoju (ali prenehanju) delovnega razmerja. Zato in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 24,80 EUR, revizija po zakonu ni dovoljena. Tudi dopuščena ni bila. Zato jo je vrhovno sodišče zavrglo.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1). Tožniku namreč delovno razmerje ni prenehalo. Prav tako ne gre za premoženjski individualnih delovni spor v smislu 1. točke 31. člena ZDSS-1. Ker tožnik ni izkazal, da bi v tej zadevi uveljavljal dopustitev revizije, oziroma da bi v smislu določb ZPP sodišče revizijo dopustilo, revizija ni dovoljena.
Šele potem, ko ugotovi, da gre za prekršek neznatnega pomena, sodišče opravi test smotrnosti postopka o prekršku zoper storilca, pri čemer upošteva ugotovljene okoliščine iz 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki so prav tako lahko objektivne ali subjektivne narave in se lahko tudi prekrivajo z okoliščinami, ki so bile odločilne za presojo sodišča, da gre za prekršek neznatnega pomena.
Pri presoji, ali so podane okoliščine, ki delajo prekršek posebno lahkega, je treba izhajati iz opisa dejanja in pri tem upoštevati okoliščine, ki so bile podane v času storitve prekrška (tempore criminis).
Iz izpovedi osebne zdravnice in mnenja sodnega izvedenca izhaja, da tožnikovo funkcioniranje ob strukturi njegove osebnosti ni bilo takšno, da bi si bil zmožen urediti bolniški stalež v spornih dneh. O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično in sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti 100 %, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov, vendar je na obstoj razlogov z veliko verjetnostjo oziroma prepričljivostjo mogoče sklepati glede na naravo tožnikove osebnosti, že postavljene psihiatrične diagnoze, obnašanje tožnika na dan 12. 3. 2014 ter glede na poznavanje razvoja bolezni in funkcioniranja pacientov. Nenazadnje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil hospitaliziran, kar gotovo ne bi bil, če bi lahko kolikor toliko normalno funkcioniral.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojalo izključno na podlagi določb ZDR-1. Materialnopravno podlago za odločanje v tem sporu predstavljajo tako določbe ZDR-1 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi določba četrtega odstavka 13. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da ima delavec (tožnica) v primeru prenehanja mandata pravico do zaposlitve v družbi, in sicer pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.
spor o pristojnosti - spori iz zakupa ali najema poslovnih prostorov - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP). Ker pa pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člena ZPP, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno okrožno sodišče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela - potreba po delu - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlovanje za določen čas
Upoštevaje sodno prakso in tudi Priporočilo št. 166 k Konvenciji MOD št. 158, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98. - 103. člen ZDR-1).
Če namesto odpovedi pogodb o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitev delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev dela dejavnosti in zaprtje poslovne enote - sprememba kraja opravljanja dela - kraj opravljanja dela
Toženka se neutemeljeno sklicuje na določbo zadnjega odstavka 15. člena ZDR (17. člena ZDR-1), po katerem ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 29. člena tega zakona (31. člena ZDR-1). V obravnavanem primeru so bile namreč v pisni obliki že izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi in že pojmovno ne gre za situacijo iz 15. člena ZDR. Že pisno določene sestavine pogodbe o zaposlitvi se le z odredbo niso mogle spremeniti v smislu trajne spremembe pogodbe glede kraja opravljanja dela.
Glede na to, da je bila tožnica le napotena na delo v L., še vedno pa je imela kot kraj dela opredeljen K., ukinitev oziroma zaprtje poslovalnice v L. (kar je edini dejanski razlog odpovedi), ne more predstavljati utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - nepravilnosti pri delu sodišča - dvom v nepristanskost sojenja
Institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo morebitno nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Dolžnikovih očitkov na račun dosedanjega postopanja sodišča tako ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
V takšnih in podobnih primerih ni dolžnost delavca, da išče neko osebo pri delodajalcu, ki naj bi bila ob nejasnih razmejitvah pristojnosti, nejasnih položajih ali medsebojnih sporih najbolj pristojna za sprejem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, temveč je (prav obratno) stvar delodajalca, da ustrezno poskrbi in zagotovi, da bo odpoved delavca prišla do prave osebe, oziroma se bo ta z njo seznanila. Zadošča, da delavec vroči odpoved delodajalcu ali osebi, za katero je prepričan, da je pristojna za njegovo vročitev. Ta oseba je lahko tudi delavka v vložišču delodajalca ipd. Le v primeru, če bi bilo povsem jasno, da odpoved vroča neposredno osebi, ki je povsem neprimerna za njen sprejem, saj npr. z delodajalcem nima nobene povezave, ali je povsem jasno, da za sprejem odpovedi nima prav nobenih pristojnosti, bi se lahko štelo, da takšna vročitev ni bila pravilna. Vendar v tej zadevi ne gre za takšne primere.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/4, 57, 57/1, 57/4, 155, 155/2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - hitri postopek o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o prekršku - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - odločba o prekršku - plačilni nalog
Postopanje prekrškovnega organa, ki je uvedlo hitri postopek namesto postopka s plačilnim nalogom, je bilo storilcu v korist.
V konkretni situaciji gre za specifičen primer, pri katerem so bile storilcu dane širše možnosti, kot jih ima po zakonu. S tem, ko jih storilec v danem roku ni izkoristil, bi morala zanj veljati prekluzija glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov.