Ne glede na črtanje določbe 31. člena ZDSS-1 se v povezavi s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E, ki v navedenih primerih napotuje na uporabo določb prejšnjega ZPP, tudi določba 31. člena ZDSS-1 še naprej uporablja za individualne delovne spore, pri katerih je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. Drugačno tolmačenje ne bi bilo ustrezno, saj bi povzročilo tudi različen režim prehoda na novo ureditev revizije oziroma dopuščene revizije glede na različne delovne, kolektivne in socialne spore.
ZP-1 člen 7, 155, 155/2.. ZPrCP člen 8.. - člen 29.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - domneva nedolžnosti - dokazno breme - odgovornost za prekršek - razlaga zakonske določbe - uporabnik vozila - odgovornost uporabnika motornega vozila
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila storilka v prometnem dovoljenju vozila, s katerim je bil storjen prekršek, vpisana kot imetnica pravice uporabe vozila. Posledično se domneva iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP, na podlagi katere sta prekrškovni organ in sodišče storilko spoznala za odgovorno storitve prekrška, v tem primeru ne more uporabiti kot podlaga odgovornosti za prekršek. Prekrškovni organ in sodišče bi morala izhajati iz domneve storilkine nedolžnosti ter njeno odgovornost utemeljiti z dejstvi in dokazi, na podlagi katerih bi se prepričala, da gre za pravo storilko prekrška.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Plačilo sodne takse na prehodni podračun drugega sodišča je treba opredeliti kot očitno pomoto, ki se v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP lahko pripeti tudi odvetniku.
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 68/1, 125, 125/1, 155, 155/2.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. - člen 7.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - ustna obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave - izpodbijanje verodostojnosti dokaza - načelo predvidljivosti v cestnem prometu - razlaga podzakonskega predpisa
Od voznikov ni mogoče zahtevati, da bodo sklepali o vsebini predrugačenega oziroma prekritega prometnega znaka, saj v cestnem prometu velja načelo predvidljivosti.
Kadar je edina podlaga za kaznovanje (neposredna ali posredna) zaznava prekrškovnega organa, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njegovih ugotovitev, je ustna obravnava (lahko) ključna za varovanje pravic in interesov storilca.
spor o pristojnosti - spori iz zakupa ali najema poslovnih prostorov - gospodarski spor
Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP). Ker pa pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člena ZPP, je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno okrožno sodišče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe presojalo izključno na podlagi določb ZDR-1. Materialnopravno podlago za odločanje v tem sporu predstavljajo tako določbe ZDR-1 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi določba četrtega odstavka 13. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da ima delavec (tožnica) v primeru prenehanja mandata pravico do zaposlitve v družbi, in sicer pod spremenjenimi pogoji na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi, sposobnostim in izkušnjam.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55/4, 57, 57/1, 57/4, 155, 155/2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - hitri postopek o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o prekršku - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - odločba o prekršku - plačilni nalog
Postopanje prekrškovnega organa, ki je uvedlo hitri postopek namesto postopka s plačilnim nalogom, je bilo storilcu v korist.
V konkretni situaciji gre za specifičen primer, pri katerem so bile storilcu dane širše možnosti, kot jih ima po zakonu. S tem, ko jih storilec v danem roku ni izkoristil, bi morala zanj veljati prekluzija glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov.
ZRSin člen 6, 7, 8, 9, 10. ZKolP člen 11. ZDSve člen 26. Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta člen 1, 5.
kolektivni spor - reprezentativnost sindikata - reprezentativnost zveze oziroma konfederacije sindikatov
Pojem reprezentativnosti sindikata je vedno povezan z vprašanjem, koga ali kaj predstavlja. Sindikat, ki izpolnjuje zakonske pogoje za reprezentativnost, je reprezentativen z vsemi pravicami, ki se na to dejstvo vežejo. Razlika je le v nivoju, za katerega je priznana reprezentativnost.
Vse zveze in konfederacije sindikatov, ki so določene kot reprezentativne z odločbo ministrstva, so reprezentativne za območje države in uresničujejo svoje pristojnosti na enak način. Upoštevaje strukturiranost ZRSin, pristojnosti reprezentativnih konfederacij in zvez, nenazadnje pa tudi to, da mora biti odločba o reprezentativnosti jasna in ob enakih pogojih za vse konfederacije in zveze sindikatov v bistvenem enaka, bi morala nasprotna udeleženka ob ugotovitvi, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZRSin, predlagateljici izdati odločbo o njeni reprezentativnosti za območje države v dejavnostih, panogah in poklicih tistih vanjo združenih sindikatov, v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne dejavnosti, panoge ali poklica.
Sindikat ima reprezentativnost na določenih področjih in nivojih, če deluje v zvezi oziroma konfederaciji, kateri je bila izdana odločba o reprezentativnosti. Vendar pa to ne velja brezpogojno, saj je zvezi oz. konfederaciji dodeljena reprezentativnost le za tista področja in ravni delovanja, v katerih sindikati, člani zveze ali konfederacije, izpolnjujejo pogoje iz 6. člena zakona, torej tudi pogoj kvoruma. Če bi se za sindikate po prvem odstavku 9. člena zakona štelo, da imajo reprezentativnost brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov, bi jih to neutemeljeno postavljalo v privilegiran položaj.
Ker se sodišče druge stopnje do zakonitosti zatrjevane ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni opredelilo, pravočasnost njenega izpodbijanja pa je vezalo na vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, namesto na trenutek, ko je začel teči rok za vložitev tožbe takšne odpovedi, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Tožba za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti prepozna zato, ker v zakonskem roku ni bila izpodbijana predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi - subjektivni rok
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da v primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že prvega dne neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - načelo pravnomočnosti - dokončna in pravnomočna odločba
Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
Tožnik po izteku zakonskega roka za odpravo kršitve (odjave iz zavarovanja) v roku nadaljnjih osmih dni ni vložil pritožbe na Komisijo za pritožbe, zato procesna predpostavka za vložitev tožbe ni izpolnjena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela - potreba po delu - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlovanje za določen čas
Upoštevaje sodno prakso in tudi Priporočilo št. 166 k Konvenciji MOD št. 158, je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep delodajalca tudi v primeru obstoja poslovnega razloga. Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do upada prometa in potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1, v primeru odpovedi večjemu številu delavcev pa še širše (98. - 103. člen ZDR-1).
Če namesto odpovedi pogodb o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitev delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Plačilo sodne takse na prehodni podračun drugega sodišča je treba opredeliti kot očitno pomoto, ki se v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP lahko pripeti tudi odvetniku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev dela dejavnosti in zaprtje poslovne enote - sprememba kraja opravljanja dela - kraj opravljanja dela
Toženka se neutemeljeno sklicuje na določbo zadnjega odstavka 15. člena ZDR (17. člena ZDR-1), po katerem ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 29. člena tega zakona (31. člena ZDR-1). V obravnavanem primeru so bile namreč v pisni obliki že izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi in že pojmovno ne gre za situacijo iz 15. člena ZDR. Že pisno določene sestavine pogodbe o zaposlitvi se le z odredbo niso mogle spremeniti v smislu trajne spremembe pogodbe glede kraja opravljanja dela.
Glede na to, da je bila tožnica le napotena na delo v L., še vedno pa je imela kot kraj dela opredeljen K., ukinitev oziroma zaprtje poslovalnice v L. (kar je edini dejanski razlog odpovedi), ne more predstavljati utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Spor o ničnosti pogodbe o zaposlitvi in aneksov k pogodbi o zaposlitvi ni spor o obstoju (ali prenehanju) delovnega razmerja. Zato in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 24,80 EUR, revizija po zakonu ni dovoljena. Tudi dopuščena ni bila. Zato jo je vrhovno sodišče zavrglo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poseg v spolno nedotakljivost - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da je v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi podala številne navedbe, do katerih se sodišče druge stopnje ni opredelilo, čeprav so pomembne za presojo tožnikove pravice do reintegracije.
Pri odločitvi o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja tožnika kot vzgojitelja predšolskih otrok je glede na naravo njegovega dela bistvena okoliščina zaupanje med vsemi udeleženci, kar vključuje tudi starše otrok. Zgolj dejstvo, da je bila oseba v kazenskem postopku, resda ne more samo po sebi utemeljevati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, lahko pa zaradi narave tožnikovega dela v konkretnem primeru pomembno vpliva na zaupanje med udeleženci oziroma na normalen potek delovnega procesa.
Iz izpovedi osebne zdravnice in mnenja sodnega izvedenca izhaja, da tožnikovo funkcioniranje ob strukturi njegove osebnosti ni bilo takšno, da bi si bil zmožen urediti bolniški stalež v spornih dneh. O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično in sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti 100 %, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov, vendar je na obstoj razlogov z veliko verjetnostjo oziroma prepričljivostjo mogoče sklepati glede na naravo tožnikove osebnosti, že postavljene psihiatrične diagnoze, obnašanje tožnika na dan 12. 3. 2014 ter glede na poznavanje razvoja bolezni in funkcioniranja pacientov. Nenazadnje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil hospitaliziran, kar gotovo ne bi bil, če bi lahko kolikor toliko normalno funkcioniral.
pravica do solidarnostne pomoči - krajši delovni čas - diskriminacija - invalidnost - cenzus
Upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za invalida, ki za polovični delovni čas prejema plačo, za preostali čas pa invalidsko pokojnino.
Stranke kolektivne pogodbe so se dogovorile, da se kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči upošteva osnovna plača (in ne "plača" ali celo prejemek oziroma dohodek delavca). Dogovor ne nasprotuje omejitvi avtonomije pogodbenih strank