zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja
Ker je dejanska ugotovitev, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane in da ni šlo za nujno zdravljenje, temveč za odločitev tožnika, je pravilna odločitev, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso izpolnjeni.
Ob ugotovitvi, da ni bil prekoračen okvir najdaljše čakalne dobe za operacijo kolka, ni podlage za ugoditev zahtevku na podlagi 44.b člena ZZVZZ. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ ni upravičen.
SEU je poudarilo, da sistem predhodne odobritve ovira prost pretok storitev, vendar pa je takšna omejitev opravičljiva z razlogi zagotavljanja zadostne in stalne dostopnosti do kakovostnega bolnišničnega zdravljenja in nadzorovanja stroškov. Za zdravstvene storitve veljajo posebna pravila v Evropski uniji, to sta sedaj Uredba 883/04 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic - vročitev odpovedi - zagovor pred odpovedjo - odpravnina
Tožnikovo revizijsko zavzemanje za to, da kljub temu, da je v dopisu toženki z dne 8. 12. 201 sam napisal, naj se vsa pisanja zanj do preklica vročajo njegovemu pooblaščencu, kar je toženka tudi storila (in vročitvi odpovedi pooblaščencu priložila tudi tožnikov dopis o tem, komu naj se pisanja vročajo), ta vročitev ni pravilna, ker toženka ni imela njegovega izrecnega pooblastila, predstavlja zavzemanje za zlorabo pravic.
Ni utemeljeno revizijsko zatrjevanje, da je lahko odpoved le v celoti zakonita ali nezakonita. Sodišče lahko ugotovi, da je nezakonita le v nekem delu (ali glede posameznih razlogov) - tako kot v konkretnem primeru, ko je bila ugotovljena nezakonitost le v zvezi z datumom prenehanja delovnega razmerja tožnika.
Neutemeljene so revizijske navedbe o tem, da bi mu morala toženka ob odpovedi iz razloga nesposobnosti v posledici odpoklica (ker ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) omogočiti tudi zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
V pogodbi stranki nista določili, da že z odpoklicem tožnika kot glavnega izvršnega direktorja, temu tudi avtomatsko preneha delovno razmerje.
ZPIZ-1 člen 60, 67. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 46.
invalidnost - pravica do pokojnine - ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Trditev, da bi toženec moral tožniku priznati invalidsko pokojnino že zato, ker je v Nemčiji spoznan za invalida I. kategorije in upokojen, nima podlage v materialnem pravu. Pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se ugotavljajo po nacionalni zakonodaji vsake od držav članic. To izhaja iz Uredbe Sveta (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Na podlagi tretjega odstavka 46. člena Uredbe je odločitev, ki jo sprejme nosilec države članice v zvezi s stopnjo invalidnosti vlagatelja zahtevka zavezujoča za nosilca vsake druge države članice le pod pogojem, da je skladnost med zakonodajami teh držav članic o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti navedena v Prilogi VII Uredbe. Iz nje pa ne izhaja, da je določena oziroma dogovorjena skladnost o pogojih v zvezi s stopnjo invalidnosti med Slovenijo in Nemčijo.
ZDSS-1 člen 6, 6/1-a, 53, 53/1, 53/2, 53/3. KPJS člen 45. ZPP člen 18, 339, 339/1, 354, 354/2.
kolektivni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - plačilo nadur
Če je nasprotni udeleženec v spornem obdobju ignoriral neenakomerno razporeditev delovnega časa, referenčno obdobje in omejitev polnega delovnega časa oziroma plačilo za presežne ure kot ure preko polnega delovnega časa (kar vse se je zatrjevalo v predlogu za odločitev v tem sporu), predstavlja to kršitev določb kolektivne pogodbe. Zato je spor, s katerim se uveljavlja takšna kršitev, kolektivni delovni spor.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Okoliščina, da tožeča stranka za Delovno sodišče v Celju opravlja strokovne naloge varstva pri delu in varstva pred požarom, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZJU v 156. členu določa, da je lahko javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih in podobnih razlogov (poslovni razlog). Podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi v tem primeru predstavlja sprememba akta akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (reorganizacija), kateri mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.
ZDR-1 člen 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela - naklep - huda malomarnost
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi iz razloga po drugi alineji 110. člena ZDR-1. V odpovedi mu je očitala hujšo kršitev obveznosti, določenih v 36. in 37. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je sicer presodilo, da je tožnik kršil 36. in 37. člen ZDR-1, do obstoja tega drugega odpovednega razloga pa se ni opredelilo (ker je ugotovilo že prvi odpovedni razlog). Presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker tožene stranke ni obvestil, da se na delo in z dela ne vozi s kraja bivanja pa je pavšalna, saj se je tudi sodišče druge stopnje osredotočilo na obstoj odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ta dejstva pa ne zadoščajo za preizkus pravilne uporabe materialnega prava glede obstoja odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1: za razliko od opredelitve v prvi alineji prvega odstavka (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je odpovedni razlog po drugi alineji podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti, v sodbi sodišča druge stopnje niso navedena, obenem pa so ob dopuščanju možnosti, da tožnik ni niti pomislil na notifikacijsko dolžnost tudi lahko sporna.
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom.
OZ člen 1012, 1025. ZPP člen 205, 205-3, 207, 207/2.
poroštvo - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - kršitev notifikacijske dolžnosti - poziv upnika na plačilo - pogoji za prekinitev postopka
V primeru solidarnega poroštva ima upnik pravico do sodnega uveljavljanja terjatve zoper dolžnika in (ali) poroka takrat, ko neuspešno poteče čas, v katerem mora dolžnik izpolniti svojo terjatev (zapadlost). Zapadlost obveznosti glavnega dolžnika, kot je bila določena ob sklenitvi poroštvene pogodbe, torej pogojuje tudi zapadlost poroštvene obveznosti, zato tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem, da bi jo morala za utemeljenost tožbenega zahtevka tožeča stranka posebej in izrecno pozvati k plačilu.
OZ člen 360, 361. ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/3-1.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Zmotno je kategorično stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - dokazovanje z izvedencem - pregled dokumentacije - odločanje na podlagi dokumentacije v spisu - dokazna podlaga v spisu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - načelo neposrednosti
Revident graja postopanje prvostopenjskega sodišča, ker je bilo izvedenki naloženo, da pregleda računovodsko in drugo dokumentacijo pri toženi stranki ali pri njej odvisnih družbah, dokumentacija, ki naj bi jo pregledovala, pa ni del sodnega spisa. S tem naj bi bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in načelo neposrednosti. Vendar ne drži, da bi smel izvedenec pregledovati le dokumentacijo, ki je del sodnega spisa. V številnih primerih to sploh ni mogoče (npr. pri izvedenstvu na področju medicine, gradbeništva, telekomunikacij ipd.). Po določbi prvega odstavka 252. člena ZPP vodi sodišče dokazovanje z izvedencem tako, da izvedencu označi predmet, ki naj ga pregleda. V naslednjem odstavku je določeno, da se lahko izvedencu dovoli pregled spisa. Če bi moral biti predmet, ki naj ga izvedenec pregleda, v spisu, bi bila opisana zakonska ureditev odveč. Revidentu zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi bilo treba računovodsko dokumentacijo hčerinskih družb tožene stranke vložiti v spis in bi jo šele tedaj izvedenka lahko pregledala.
OZ člen 58, 112, 112/4. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - plačilo opravljene storitve - cena pogodbenih del - spremenjene okoliščine - teorija realizacije
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo višje cene za opravljene storitve, temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka celotno obdobje, na katero se nanaša poračun, za toženo stranko izvajala storitve, ki so bile predmet Pogodbe, tožeča stranka pa ni uspela dokazati dogovora med pravdnima strankama o plačilu višje cene storitev, kot je bila dogovorjena s Pogodbo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 113.137,80 (52.491,32 + 60.646,48) EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo.
bančna garancija na prvi poziv - pogoji za izplačilo - predložitev dokumentov - načelo strogosti in formalnosti - zavrnitev izplačila
Tožena stranka je bila kot banka in garant upravičena in zavezana opraviti formalni preizkus, ali so se predloženi dokumenti tožeče stranke skladali s tistimi, ki so bili navedeni v bančni garanciji. Pri tem ne gre za preverjanje resničnosti vsebine izjav v predloženih listinah in dokumentih, pač pa za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se toženi stranki (banki) predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.1 Skladno z načelom strogosti in formalnosti je za izplačilo garantiranega zneska ključno, da predložene listine in dokumenti v celoti ustrezajo zahtevam/pogojem v bančni garanciji.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/2, 372, 379, 379/1.
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - navadna poštna pošiljka - priporočena poštna pošiljka - nova dejstva in novi dokazi v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v reviziji navaja, da je vložila pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje priporočeno po pošti dne 23. 6. 2015. S tem v zvezi v reviziji navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kar je upoštevaje določbo 372. člena ZPP dopustno. Na tej podlagi je nastal dvom o tem, ali je bila tožničina pritožba res prepozna. Če je namreč navedba o priporočeni oddaji pritožbe točna, je pritožba vložena pravočasno (drugi odstavek 112. člena ZPP) in je izpodbijani sklep sodišča druge stopnje napačen.
Odškodnina se sicer res odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 168. člena OZ), vendar pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje (165. člen OZ). Zapadlost obveznosti je predpostavka dolžnikove zamude (prvi odstavek 299. člena OZ), zato je po zapadlosti obveznosti v načelu dolžnik v zamudi.
OZ člen 243, 243/1, 333, 333/1, 333/3, 619, 648. ZOR člen 266, 266/1, 358, 358/1,358/3, 600, 629. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - odpoved pogodbenega razmerja - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe pred potekom časa - izgubljeni dobiček - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povrnitve škode - višina odškodnine - predvidljiv obseg škode
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja, do prenehanja pa pride, ko ena od strank izjavi voljo, da želi doseči prenehanje (prvi odstavek 358. člena ZOR). Ta možnost stranke ima naravo oblikovalne pravice, druga stranka pa lahko odpoved razmerja le sprejme, ne more pa preprečiti njenih učinkov.
Prvi odstavek 266. člena ZOR pravico do odškodnine v primeru poslovne odškodninske odgovornosti omejuje na tisti obseg škode, ki je bil za drugo stranko ob sklenitvi pogodbe predvidljiv. Med dejstva oziroma okoliščine, za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana pa spadajo vse okoliščine, ki jih ji je ta ob sklepanju pogodbe razkrila in tvorijo skupni namen pogodbenikov.