dovoljenost revizije - razrešitev direktorja javnega zavoda - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice - neizkazane posledice
Pravnega vprašanja, na katero pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revidentka v reviziji ni konkretizirala. V delu revizije, ki je namenjen njeni dovoljenosti, revidentka pojasnjuje svoja stališča v okviru revizijskih razlogov, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja.
Revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, saj ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve ogroženo njeno preživljanje oziroma preživljanje njene družine.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4. ZDLov-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 16, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/4. - člen 89, 89/1, 89/2.
lovišča - dovoljenost upravnega spora - poseg v pravni položaj
Med strankama ni sporno, da pritožnica letnega načrta svojega lovišča za leto 2017 ni podpisala, kar glede na drugi odstavek 89. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo pomeni, da ta ni postal veljaven. Kot takšen pa ne more ustvarjati pravnih posledic zanjo oziroma posegati v njen pravni položaj.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 5/4. ZDLov-1 člen 1, 1/3, 4, 4/1, 13, 13/1, 17, 17/1, 17/3. - člen 86, 86/8, 89, 89/1.
pravilnik - ni upravni akt - divjad - lovišča - minister
Glede na osmi odstavek 86. člena in prvi odstavek 89. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, predvsem pa upoštevaje dejstvo, da niti ZDLov-1 niti Pravilnik ne predpisujeta izdaje in vsebine sklepa o sprejemu letnega načrta lovsko upravljavskega območja (temveč zgolj pravilnika o sprejemu letnega načrta lovsko upravljavskega območja), izpodbijani sklep ministra ne ustvarja nobenih pravnih posledic za tožnico oziroma ne posega v njen pravni položaj.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedba revizijskih razlogov pa za dovoljensot revizije ne zadošča.
Brez navedbe pravnega vprašanja ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje.
Z navedbo posledic, ki naj bi nastale tretjim osebam, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZVoz člen 26, 26/6, 58, 61, 64. URS člen 14, 14/2, 38. MKVCP člen 8. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2-14. ZP-1 člen 22, 205, 206, 203, 203/2, 202č. ZVOP-1 člen 21. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 27, 27/6, 64, 64/2, 62/3, 64/4, 67, 67/3.
vozniško dovoljenje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - podatki iz uradne evidence - izbris iz evidence - odvzem vozniškega dovoljenja - hramba podatkov - zahteva za izbris podatkov - obdelava osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - prekršek - dostop do podatkov - strogi test sorazmernosti
Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bila ustavnosodna razlaga ureditve hrambe podatkov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja le razlaga, po kateri bi se ti podatki brisali po treh letih, kot to velja za prekrške.
Hramba teh podatkov je dopustna do uresničitve namena hrambe. Hramba obravnavanih podatkov v evidenci o vozniških dovoljenjih pa je namenjena izvajanju zakonske ureditve pogojev za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - sklep o razdružitvi postopka - izbris delnic - gospodarski spor
Da je Okrožno sodišče v Mariboru stvarno pristojno za odločanje o tej tožbi, je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom III R 13/2017 z dne 18. 4. 2017, v katerem je pojasnilo, da je že iz same vsebine spora - ureditev položaja delničarja - jasno, da gre za spor, ki sodi na področje gospodarskega prava. Iz obrazložitve navedenega sklepa ne izhaja, da bi se to stališče Vrhovnega sodišča nanašalo na kakšen poseben del tožbenega zahtevka. Pravne narave tega spora pa ne more spremeniti sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o razdružitvi (ločitvi) tožbenega zahtevka. To pomeni, da Vrhovno sodišče niti po izrecni presoji s tega vidika, v tem sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Okrožnim sodiščem v Mariboru, ne more slediti stališču Okrožnega sodišča v Mariboru, da tožnica uveljavlja dva zahtevka, kot ju je oblikovalo sodišče samo ob odločanju o razdružitvi zahtevkov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča treba njen tožbeni zahtevek obravnavati celovito in to kot spor, ki sodi na področje gospodarskega prava.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDLov-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 16, 16/2, 16/3, 17, 17/1. - člen 89, 89/1, 89/2, 89/3.
ureditev lovstva - dovoljenost upravnega spora - poseg v pravni položaj - način uskladitve - gospodarjenje z loviščem
Med strankama ni sporno, da pritožnica letnega načrta svojega lovišča za leto 2017 ni podpisala, zaradi česar sta izvršilni organ OZUL GLUO in Zavod za gozdove Slovenije izdala sklep o tem, da navedeni letni načrt še ni usklajen z letnim lovsko upravljavskim načrtom za II. GLUO za leto 2017 in razdelilnikom odvzema posameznih vrst divjadi in drugih ukrepov v populacijah posameznih vrst divjadi ter v njihovem življenjskem okolju. Kot takšen pa sklep ne ustvarja nobenih pravnih posledic za pritožnico oziroma ne posega v njen pravni položaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlog, s katerim utemeljuje predlog po 67. členu ZPP, je, da je tožnica zaposlena kot pravosodna svetovalka na Višjem sodišču v A., pred tem pa je bila kot pravosodna svetovalka zaposlena prav na Okrožnem sodišču v A.
Temeljno sporno vprašanje je najprej, ali je šlo v obravnavani zadevi za eno javno naročilo oziroma sklope enega javnega naročila, ali za ločena javna naročila in bi v posledici slednjega za naročila ne veljale določbe ZJN-2, saj vrednosti večine naročil niso dosegale praga za uporabo tega zakona, kot poudarja revidentka.
Tega pa ni mogoče ugotoviti na podlagi pogojev Javnega razpisa, pač pa je treba oceniti konkreten prijavljen projekt (konkretno odobreno naložbo) skladno s kriteriji ZJN-2. Pri tem se kot kriterije za to ali gre za en projekt ali za več projektov lahko uporabijo tudi kriteriji, na katere opozarja revidentka, ki so bili uporabljeni v zadevi T-358/08, in sicer na primer časovni, zemljepisni in gospodarski vidik, eventualno fizično oziroma funkcijsko povezanost itd. Na podlagi teh kriterijev oziroma ob njihovi uporabi bo mogoče ugotoviti ali naložba (projekt, za katerega so bila odobrena sredstva) predstavlja eno zaključeno celoto. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da dejstvo, da ne gre za eno samo javno naročilo, samo po sebi ne pomeni, da ne more iti za eno zaključeno celoto v smislu ZJN-2 oziroma Javnega razpisa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Tožničino ravnanje, ko izpitnih nalog ni hotela prevzeti najprej od receptorke, potem, ko sta ji jih dve delavki poskušali osebno vročiti, pa tudi ne, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nerazumna zahteva po "uradnem vročanju" ob tem, da je kot nosilka predmeta morala oceniti izpitne naloge ter da za to obstaja rok, ki je bil navsezadnje po tem, ko je naloge le prevzela, tudi za dva dni zamujen, predstavlja kršitev, ki jo je mogoče opredeliti za hujšo in storjeno naklepno.
Če je morala tožena stranka zato, da bi ji izročila izpitne naloge, ki jih je morala popraviti, angažirati detektiva in vročanje po več neuspešnih poskusih opraviti preko tožničinega odvetnika, to predstavlja motnjo v delovnem procesu. Ravnanje, ki jo je povzročilo, je tožena stranka zaradi tega utemeljeno opredelila kot hujšo kršitev, storjeno naklepoma.
Za obstoj odpovednega razloga zadošča že ugotovitev o odklanjanju prevzema izpitnih nalog, zato na pravilnost odločitve ne vpliva, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vseh dejstev, ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbojnost sporazuma - neveljavnost - napaka volje - grožnja
Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da grožnja z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bila tožničina odpoved oziroma sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljavna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
Kazenskopravne opredelitve malomarnosti (zavestne ali nezavestne) ni mogoče enačiti z navadno oziroma hudo malomarnostjo v civilnem pravu, ki jo uporablja tudi ZDR-1. Pri civilnopravni opredelitvi malomarnosti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica (ali škoda), temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Huda malomarnost pomeni zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od povprečnega človeka oziroma povprečnega delavca na istih ali podobnih delovnih mestih pri delodajalcu.
Vprašanje, ali delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, terja kritično presojo vseh okoliščin konkretnega primera in interesov obeh pogodbenih strank ob zavedanju, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi najstrožji ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg izredne odpovedi ima namreč delodajalec za sankcioniranje delavca na voljo vsaj še opomin oziroma redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot tudi disciplinski postopek. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato potreben pomemben razlog oziroma takšne okoliščine, ki terjajo takojšnje prenehanje pogodbe.
revizija - nedovoljena revizija - premoženjski socialni spor
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). Dovoljena je tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).
Tožnik je upravičenec iz 394. člena ZPIZ-2. Pri izračunu pokojninske osnove so bili upoštevani valorizacijski količniki, določeni z ZPIZ-2. Zato je dobljeno pokojninsko osnovo treba na podlagi osmega odstavka tega člena preračunati še s faktorjem 0,732. Ker tako izračunana pokojnina tožnika ni dosegla zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, je treba za odmero upoštevati najnižjo pokojninsko osnovo. Ta je v letu 2014 za pokojnine, odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2, znašala 558,34 EUR.
ZDSve člen 10. ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
volitve v državni svet - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - delna zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost pritožbe
Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se glede na 10. člen ZDSve upošteva določba 4. člena ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
Pritožbo pa je Vrhovno sodišče prejelo 6. 11. 2017 ob 8.00 uri z redno pošto, kar je razvidno iz dohodne štampiljke vložišča Vrhovnega sodišča, ki se nahaja na pritožbi. Glede na navedbe pritožnice in glede na dohodno štampiljko vložišča Vrhovnega sodišča je torej pritožba prepozna, saj ni bila vložena v roku 48 ur.
Na odločitev v zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da je pritožnica vložila pritožbo priporočeno po pošti 4. 11. 2017 ob 10.24 uri (kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici).
ZDSve člen 10, 14, 14/2, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 4/1.
volitve v državni svet - pravočasnost volilnih opravil - tek roka - pravočasnost posredovanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo
V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Tako seznam kot kandidatura morata biti torej pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet.
ZKP člen 192, 201, 201/1-3, 361, 361/1, 371, 371/1-11, 402, 402/3.. URS člen 20, 20/2, 20/1, 22, 23.
pripor - pripor ob izreku sodbe - odprava pripora - ponovna odreditev pripora - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost - ponovitvena nevarnost objektivne in subjektivne okoliščine - nujnost pripora - subsidiarnost - neogibna potrebnost pripora - sorazmernost pripora - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - ni razlogov o odločilnem dejstvu - kršitev pravice do enakega varstva pravic - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva
Sodišče druge stopnje je, po presoji subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki kažejo na visoko stopnjo nevarnosti ponovitve istega, to je specifičnega kaznivega dejanja, saj je obtoženec sedaj obravnavano kaznivo dejanje storil tudi zaradi premoženjskih nagibov, kaznovan pa je bil do sedaj zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, utemeljeno ocenilo, da je pripor ne glede na preostanek kazni zapora, ki bi jo moral obtoženec še prestati, sorazmeren ukrep, zaradi zagotovitve varnosti ljudi in njihovega premoženja.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - civilnopravno razmerje
Naročilo storitev oziroma dogovor za posel sta samo potrebna, ne pa hkrati tudi že zadostna pogoja za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Preslepitev se namreč kaže v vedenju storilca, da kljub danim obljubam, do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element (differentia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj, in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti.
ZKP člen 148, 371, 371/2, 395, 420, 420/1-3.. URS člen 14, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
enakost pred zakonom - pravica do obrambe - pošten postopek - kontradiktornost postopka - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - pravice obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zagovor soobdolženca kot dokaz - izsiljena izjava obsojenca - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ogled
Čeprav obsojenec pri ogledu ni bil navzoč, kontradiktornost ni bila prekršena. Na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje predvajalo videoposnetek ogleda in predočene so bile fotografije ter listine, ki se nanašajo na ogled. Obsojencu je bilo omogočeno, da se s potekom ogleda seznani, saj je bil dokaz na glavni obravnavi izveden.
Ker se kazen vedno odmerja individualno po navedenih kriterijih, tako sklicevanje zagovornika na razliko v določenih kaznih pri obeh obsojencih in trditve, da kazen za obsojenega K. ni pravična, ne utemeljujejo zaključka, da je bilo obsojencu s kaznijo kršeno načelo enakosti pred zakonom oziroma, da je kazen arbitrarno odmerjena in tako prekršen kazenski zakon.
ZKP člen 192, 201, 201/1-3, 202, 202/3, 371, 371/1-11, 420, 420/2.. URS člen 19, 20, 25.
pripor - pogoji za odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - sorazmernost pripora z ogroženo varnostjo ljudi - obrazložitev razlogov - konkretni razlogi
V izpodbijanem pravnomočnem sklepu bi morala biti navedena pravno relevantna dejstva, ki kažejo na neogibnost in sorazmernost ukrepa, ki se ga odreja (spodnja premisa), neogibnost pripora, ki izhaja iz 20. člena Ustave (zgornja premisa), nato pa bi moralo sodišče napraviti zaključek (conclusio), da je pripor sorazmeren in neogibno potreben ukrep, s katerim je edino mogoče zagotoviti varnost potencialnih oškodovancev, ter preprečiti, da bi obdolženec ponavljal kazniva dejanja.