skupno premoženje zakoncev - odpadla pravna podlaga - vrnitveni zahtevek - obogatitveno načelo - prevara - odškodninski zahtevek - sklepčnost tožbe - načelo vestnosti in poštenja - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica utemeljeno opozarja, da je bil toženec s tem, ko je prejel izročeni denar, okoriščen. Zato bi moral prejete denarne zneske vrniti. Pri vrnitvi je namreč treba upoštevati tudi (ne)poštenost prejemnika, ki jo zakonodajalec poudarja v načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - plačilo skupnih dolgov
Ker je bila kupnina, dobljena s prodajo skupnega premoženja, porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je ni več - ne v premoženjski sferi strank kot skupno premoženje niti v toženčevi posesti. Zato tožnica od toženca ne more zahtevati naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394, 396, 396/3.
dopuščena revizija - obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnova postopka - objektivni rok - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - pravnomočna sodba
Revizija se dopusti glede vprašanja teka roka za obnovo postopka po 396. členu ZPP, kadar je obnovitveni razlog pravnomočna sodba, ki je bila kasneje izdana v drugem postopku.
predlog za dopustitev revizije - dokaz z zaslišanjem strank - materialno procesno vodstvo - branje izpovedbe iz drugega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
kršitev določb kazenskega postopka sodišča druge stopnje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - posilstvo - spolna zloraba slabotne osebe - slabotna oseba - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - ugotavljanje dejanskega stanja izven pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - nasprotje o odločilnih dejstvih
Sodišče druge stopnje je kršilo določbo petega odstavka 392. člena ZKP, ko je sodbo spremenilo pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov spisa).
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost delodajalca (države) - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - delo policista
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali hiter in eksploziven tek policista, ki lovi in je osredotočen na bežečo osebo, ob prisotnosti ovir med lovljenjem predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - delegacija iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - obseg odločanja
Zgolj domneva, da bo Višje sodišče v Ljubljani v zvezi z razlago določbe 398. člena ZKP zavzelo drugačno pravno stališče, kot se zanj v pritožbi zavzema obdolženčeva obramba, ne more predstavljati drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - izpodbijani akt - nedovoljena pritožba - seznam kandidatov
Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Glede na določbo 4. člen ZVDZ, pa roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek).
Seznam kandidatov in seznam izvoljenih predstavnikov nista akta, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interesnih organizacij v volilno telo.
OZ člen 164, 179, 179/1. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1, 380, 380/1.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - teorija adekvatne vzročnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - teorija jajčne lupine - obseg škode - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - izgubljeni zaslužek - zavrženje revizije
Skupaj s škodnim ravnanjem povzročitelja škodnega dogodka so lahko (so)vzrok škode tudi osebne lastnosti in stanja oškodovanca; in če so, povzročitelj škodnega dogodka ne odgovarja za celotno oškodovančevo škodo.
Po t.i. teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.
Položaj, ko mora sodišče tehtati, ali določeno osebno stanje ali lastnost oškodovanca, ki je prispevalo k nastanku škodne posledice ali njenem večjem obsegu, glede na okoliščine konkretnega primera lahko predstavlja pravno relevanten sovzrok, nastopi le v primeru obstoja takšnega osebnega stanja ali lastnosti. V obravnavanem primeru ta nista bila ugotovljena.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Domnevno nezakonito odločanje sodnika A. A. ter senata Višjega sodišča v Kopru je lahko predmet presoje v postopku odločanja o pravnih sredstvih zoper te sodne odločbe, v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti pa tovrstnih navedb predlagateljev ni mogoče presojati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - obrazložitev predloga za delegacijo pristojnosti
Okoliščina, da je pravdna stranka bivši sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča, je razlog, ki bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost sojenja.
Smotrnost je po določbi 67. člena ZPP, sicer res eden od ključnih razlogov za delegacijo pristojnosti, vendar merilo zanjo ne morejo biti le okoliščine na strani ene pravdne stranke, pač pa na strani obeh pravdnih strank in sodišča.
dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - zastaranje - pripoznava - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - vložitev tožbe
Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje. Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00005982
OZ člen 134, 180. ZPP člen 180, 184/2, 285, 367/5, 378, 379/1.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - odškodninski zahtevek - verzija - prekluzija - sprememba tožbe - identiteta tožbenega zahtevka - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če stranka med postopkom poda nove trditve in to takšne, ki predstavljajo podlago drugega (drugačnega) zahtevka, kakor je bil uveljavljan s prvotno tožbo, tedaj ga sodišče več ne presoja v luči reševanja prvotnega zahtevka, marveč mora položaj reševati v skladu s pravili o spremembi tožbe. Povedano drugače: procesnega gradiva, ki predstavlja tako predrugačeno identiteto zahtevka, ni mogoče (in dopustno) reševati z uporabo pravil v prekluziji, marveč je treba najprej razjasniti, za kakšno inačico spremembe tožbe gre (se pravi: ali stranka uveljavlja nov zahtevek poleg ali namesto prvotnega zahtevka), nato pa je sodišče o predlagani spremembi tožbe dolžno procesno odločati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 111, 114, 119. URS člen 15, 33.
pomembno pravno vprašanje - dovoljena revizija - začasno zavarovanje - izpolnitev tuje davčne obveznosti - zadržanje plačila - zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti - prepoved izplačila
Upravni organ prve stopnje je za zavarovanje izpolnitve bodoče davčne obveznosti revidentke odločil, da se zadrži izpolnitev terjatve, ki jo ima revidentka iz naslova presežka DDV. Po presoji Vrhovnega sodišča taka možnost zavarovanja izhaja že iz jezikovnega pomena 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2.
Republika Slovenija je dolžnica revidentke, do nje ima denarno obveznost, ki lahko služi za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, način izvršitve zavarovanja pa je v tem, da je organ zadržal izpolnitev obveznosti Republike Slovenije, kot ene od dolžnikov revidentke, revidentki.