krajevna pristojnost - delegacija krajevne pristojnosti - drug tehten razlog - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Glede na to, da je obdolženec tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani, je po presoji Vrhovnega sodišča podana okoliščina, ki vpliva na videz nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - obrazložitev predloga za delegacijo pristojnosti
Okoliščina, da je pravdna stranka bivši sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča, je razlog, ki bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost sojenja.
Smotrnost je po določbi 67. člena ZPP, sicer res eden od ključnih razlogov za delegacijo pristojnosti, vendar merilo zanjo ne morejo biti le okoliščine na strani ene pravdne stranke, pač pa na strani obeh pravdnih strank in sodišča.
kršitev določb kazenskega postopka sodišča druge stopnje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - posilstvo - spolna zloraba slabotne osebe - slabotna oseba - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - ugotavljanje dejanskega stanja izven pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih - nasprotje o odločilnih dejstvih
Sodišče druge stopnje je kršilo določbo petega odstavka 392. člena ZKP, ko je sodbo spremenilo pa tudi določbo prvega odstavka 392. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (le na podlagi podatkov spisa).
ZPlaP člen 8, 10, 11, 13. ZOR člen 12, 1035, 1041. ZPP člen 8, 215.
bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj pravne podlage - trditveno in dokazno breme - dokazni standard
Kadar komitent banke trdi, da ni dovolil razpolaganja s sredstvi na njegovem transakcijskem računu, je to odločilno dejstvo sporno. Banka je tista, ki mora to dejstvo konkretizirano zatrjevati in dokazovati in sicer v skladu z dokaznimi standardom iz 215. člena ZPP.
V konkretnem primeru je 13. člen ZPlaP odločilnega pomena pri ovsebinjanju dokaznega standarda. Ta določa, kakšno je skrbno ravnanje banke. Razumno je zato pričakovati, da bo banka nasprotne trditve komitenta izpodbila z natančnimi trditvami in dokazi o tem, kdaj je prejela nalog za plačilo in kako je preverila komitentovo identiteto (ali identiteto njegovega pooblaščenca). To seveda ne pomeni, da spornega dejstva ne more dokazovati drugače (npr. z drugimi neposrednimi dokazi). Zgolj z dokazovanjem prek posrednih dokazov pa bo zelo težko dosežen ustrezen dokazni standard.
Praksa, ki se vzpostavi med strankama, je pomembna pri presoji razmerja med gospodarskimi subjekti (12. člen OZ). Pri presoji razmerja med banko in imetnikom transakcijskega računa kot fizično osebo, za katero se ne ugotovi, da bi delovala v okviru svoje poslovne dejavnosti, pa je zgolj drugotnega pomena.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - izpodbijani akt - nedovoljena pritožba - seznam kandidatov
Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v državni svet v ZDSve ni posebej urejeno, zato se primerno uporabljajo določbe 105. člena ZVDZ. Ta v prvem odstavku med drugim določa, da se zoper odločbo DVK lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. V skladu z drugim odstavkom istega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Glede na določbo 4. člen ZVDZ, pa roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek), vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, pa se vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek).
Seznam kandidatov in seznam izvoljenih predstavnikov nista akta, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. S seznamom kandidatov za volitve članov državnega sveta namreč ni odločeno o ničemer, saj pristojna volilna komisija le sestavi seznam kandidatov po abecednem redu priimkov kandidatov, začenši s črko, ki se določi z žrebom (prvi odstavek 16. člena ZDSve), upoštevaje pred tem izdane odločbe o potrditvi ali zavrnitvi kandidatur. Enako velja za seznam elektorjev, ki je posledica izdanih odločb o vpisu izvoljenih predstavnikov interesnih organizacij v volilno telo.
dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - zastaranje - pripoznava - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - vložitev tožbe
Tožnica si je vse od prve zapuščinske obravnave prizadevala za uveljavitev svojega dednega deleža. Ta njena aktivnost, ki ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot "vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev", je torej tisto, kar je pretrgalo zastaranje. Učinek tega pretrganja pa je tak, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje (in kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče), namreč, da v takih primerih začne zastaranje znova teči šele od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan (tretji odstavek 369. člena OZ).
OZ člen 164, 179, 179/1. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1, 380, 380/1.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - teorija adekvatne vzročnosti - osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca - teorija jajčne lupine - obseg škode - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - izgubljeni zaslužek - zavrženje revizije
Skupaj s škodnim ravnanjem povzročitelja škodnega dogodka so lahko (so)vzrok škode tudi osebne lastnosti in stanja oškodovanca; in če so, povzročitelj škodnega dogodka ne odgovarja za celotno oškodovančevo škodo.
Po t.i. teoriji jajčne lupine mora, odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.
Položaj, ko mora sodišče tehtati, ali določeno osebno stanje ali lastnost oškodovanca, ki je prispevalo k nastanku škodne posledice ali njenem večjem obsegu, glede na okoliščine konkretnega primera lahko predstavlja pravno relevanten sovzrok, nastopi le v primeru obstoja takšnega osebnega stanja ali lastnosti. V obravnavanem primeru ta nista bila ugotovljena.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Domnevno nezakonito odločanje sodnika A. A. ter senata Višjega sodišča v Kopru je lahko predmet presoje v postopku odločanja o pravnih sredstvih zoper te sodne odločbe, v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti pa tovrstnih navedb predlagateljev ni mogoče presojati.
skupno premoženje zakoncev - odpadla pravna podlaga - vrnitveni zahtevek - obogatitveno načelo - prevara - odškodninski zahtevek - sklepčnost tožbe - načelo vestnosti in poštenja - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica utemeljeno opozarja, da je bil toženec s tem, ko je prejel izročeni denar, okoriščen. Zato bi moral prejete denarne zneske vrniti. Pri vrnitvi je namreč treba upoštevati tudi (ne)poštenost prejemnika, ki jo zakonodajalec poudarja v načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost delodajalca (države) - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - delo policista
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali hiter in eksploziven tek policista, ki lovi in je osredotočen na bežečo osebo, ob prisotnosti ovir med lovljenjem predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 394, 396, 396/3.
dopuščena revizija - obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnova postopka - objektivni rok - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - pravnomočna sodba
Revizija se dopusti glede vprašanja teka roka za obnovo postopka po 396. členu ZPP, kadar je obnovitveni razlog pravnomočna sodba, ki je bila kasneje izdana v drugem postopku.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - plačilo skupnih dolgov
Ker je bila kupnina, dobljena s prodajo skupnega premoženja, porabljena za poplačilo skupnih dolgov, je ni več - ne v premoženjski sferi strank kot skupno premoženje niti v toženčevi posesti. Zato tožnica od toženca ne more zahtevati naj ji izplača zatrjevanemu deležu na skupnem premoženju sorazmeren del te kupnine.
Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji (60. člen ZUS-1). Zavrnitev dokaznega predloga, ki pomeni zadostitev pravici do izjave, v takem primeru sodišče prve stopnje vključi v presojo, ali so podani razlogi, zaradi katerih glavne obravnave ni treba izvesti (59. člen ZUS-1). To pomeni, da je obrazložitev odločitve o tem, da se glavna obravnava ne bo izvedla, hkrati vsebinsko neločljivo povezana z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov, saj dokazov z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja ni mogoče izvesti izven glavne obravnave. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe.