sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost upravnega spora - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu - procesni akt - akt sodne uprave - sodniška funkcija
Iz izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe jasno izhaja, da je bilo odločeno o zadevi sodne uprave in da je postopek tekel na podlagi določb ZUP. Zoper takšen sklep pa je po presoji Vrhovnega sodišča upravni spor dovoljen, in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan.
revizija zoper sklep Vrhovnega sodišča RS - odločitev o pritožbi
V ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni določeno, da bi bilo dopustno vložiti revizijo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča.
Tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev prepovedi škodljivega ravnanja v skladu s 37. členom ZDR-1, ki določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem, ko je tožnik s smetarskim vozičkom hodil od enega lokala do drugega in redno (ob vseh dnevih nadzora) večino delovnega časa namesto na delovnem mestu preživel v gostinskih lokalih, je škodoval ugledu in interesom toženke, posebej ob upoštevanju, da gre za javno podjetje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker v pogodbi o zaposlitvi za določen čas razlog za sklenitev pogodbe ni bil naveden, je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom. To posledično pomeni, da je bila sklenjena za nedoločen čas.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 483.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - stečaj - odpravnina - ločitvena pravica
Za odločanje v tem sporu je glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odpravnine v višini 2.526,81 EUR, pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja ločitvene pravice in zastavne pravice ter pravice do ločenega in prednostnega poplačila za zavarovano terjatev tožnika ter na zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno plača tožnikovo terjatev, in sicer pred plačilom drugih terjatev iz tega toženčevega premoženja oziroma v vrstnem redu drugih morebitnih pravnomočno priznanih ločitvenih pravic, pa je pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - neveljavnost sporazuma - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - grožnja - napake volje - ugovor neprištevnosti
Sodišče je ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni bil neprišteven. To dejstvo je (med drugim) ugotavljalo tudi s postavitvijo sodnega izvedenca psihiatra in ugotovilo, da tožnik na dan podpisa sporazuma ni imel duševnih težav, zaradi katerih ne bi bil sposoben razumeti, kaj je podpisal in kakšne posledice bo to zanj imelo.
Grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja, sklenjen med tožnikom in toženo stranko, neveljaven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006766
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 101. ZPP člen 32, 32/1.
spor o pristojnosti - spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev
Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun njenih neizplačanih plač.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvene kršitve določb postopka - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - opredelitev do navedb strank
Pri dokazovanju razbremenilnega razloga po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 velja obrnjeno dokazno breme, ki je na pravni osebi, ki zatrjuje obstoj takšnega razloga. Dvoma tako v konkretnem primeru ni mogoče razlagati v korist storilca. V več odločbah Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da pravni osebi sicer ni potrebno prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, vendar pa mora s predloženimi dokazi izkazati določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
ZPP člen 286, 286/4, 362, 362/2. ZDR-1 člen 114, 226.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - starejši delavec - prehodno obdobje
Tožnik zamudo pri podaji dokaznega predloga utemeljuje s sklicevanjem na spremembo sodne prakse in dejstvom, da ni imel na voljo podatkov, s katerimi razpolaga tožena stranka. Vendar navedeno ni opravičljiv razlog za zamudo v smislu drugega odstavka 362. člena oziroma četrtega odstavka 286. člena ZPP. Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni načelo vprašanja odpovedi večjemu številu delavcev, torej novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi katerih bi tožnik dobil možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov.
Vrhovno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu in sodbi VIII Ips 316/2015 z dne 19. 4. 2016 pojasnilo, da varstvo pred odpovedjo tudi v prehodnem obdobju uživa delavec, ki določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa kadarkoli v letu, v katerem je odpovedana pogodba o zaposlitvi
OZ člen 171, 171/1. ZDR člen 43, 43/1. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/1, 9/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Revizijski ugovori so neutemeljeni že zato, ker tožnica ni dokazala nastale škode (kot elementa odškodninske obveznosti), v tej povezavi pa tudi, da ji bo škoda v bodoče sploh nastajala. Tožnica tudi ni zatrjevala resnih razlogov (v skladu z 167. členom OZ) za to, da bi ji iz tega naslova lahko pripadala enkratna vsota, ki naj bi pokrila njeno bodoče prikrajšanje, niti verjetnosti, da bo do tega prikrajšanja sploh prišlo.
Glede na izkušnje pri čiščenju stroja in splošno znana dejstva o tem, kako je treba ravnati s podobnimi stroji, bi se morala tožnica zavedati, da je nevarno posegati v notranjost stroja (v katerem so nameščeni močni valji) med njegovim obratovanjem. Dejstvo, da stroj za pripravo sladoleda ni bil ustrezno tehnično pregledan, ne more vplivati na delež odškodninske odgovornosti toženke, saj napaka na stroju, ki bi prispevala k škodnemu dogodku, ni bila ugotovljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - diskriminacija - dokazno breme - starševsko varstvo - osebna okoliščina
Tožnica je navedla, da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin (krajšega dela kot pravice iz starševskega varstva), saj ji je podala odpoved, čeprav je izmed treh svetovalcev imela ona najdaljšo delovno dobo in največ izkušenj. S tem je jasno izpostavila dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Dokazno breme, da to ni bil razlog za odpoved, je bilo na toženi stranki.
Če je tožena stranka ob upadu prometa (poslovni razlog) tožnico izmed več izvajalcev na delovnem mestu svetovalca izbrala in ji odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je delala štiri ure oziroma ji v štirirnem delavniku dela na njenem delovnem mestu ni mogla zagotoviti, je odpoved pogodbe o zaposlitvi diskriminatorna, saj je bila kot presežna delavka izbrana na podlagi osebne okoliščine (izrabe pravic iz starševskega varstva).
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sestavine sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka - kdo plača stroške postopka - ugotovitvena odločba
Odločitev o stroških je sestavni del izreka sodbe, s katero je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo in mora vsebovati odločitev o tem, kdo plača stroške in kolikšni so (prvi odstavek 145. člena ZP-1).
V obravnavani zadevi je sodišče v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse.
preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - poskusno delo - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Glede na drugo točko prvega odstavka 68. člena ZJU je eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca. Ta razlog mora biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas jasno in določno opredeljen, pri tem pa je bistveno, da ni navidezen. Nadomestni delavec mora odsotnega delavca tudi dejansko nadomestiti in izvrševati naloge iz opisa njegovega delovnega mesta. Pri tem pa ni nujno, da odsotnega delavca nadomesti prav na vseh nalogah, ki jih je ta opravljal pred odhodom, temveč da te naloge spadajo med naloge delovnega mesta, na katerem nadomešča drugega delavca.
Dejstvo, da je opravljal predvsem manj zahtevna dela, ni bistveno, saj se od delavca, ki je pričel z delom na novem delovnem mestu ne pričakuje, da bo že od vsega začetka opravljal tudi zahtevnejša opravila, predvsem upoštevajoč dejstvo, da je bil na tem delovnem mestu zaposlen zelo kratko obdobje. Pomembno je le, da te naloge - četudi so lažje - spadajo v delokrog odsotnega delavca.
Tožeča stranka in tožena zavarovalnica nista v razmerju delavec in delodajalec. Prav tako ne gre za primer spora iz drugega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj se ta določba ne nanaša na primere, ko naj bi bila zavarovalnica samostojno odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi jo povzročila zaradi "slabega pravdanja" v drugem sporu, oziroma za primere, ko njena odgovornost ne izhaja iz zavarovalnega razmerja med delodajalcem in zavarovalnico. Določba drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 namreč pomeni ureditev atrakcije pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
Zato ne gre za delovni spor, temveč za gospodarski spor iz 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), za katerega je pristojno odločati okrožno sodišče.
ZDR-1 člen 13, 16. OZ člen 94. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
rok za izpodbijanje - ničnost - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbojnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja - napake volje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru zahtevka za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok), pravica pa v vsakem primeru preneha po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
Iz sodb ne izhaja, v čem konkretno so bile pri sklenitvi sporazuma napake volje tožnika oziroma drugi razlogi za izpodbojnost sporazuma (94. člen OZ, v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1), ki bi utemeljili odločitev o razveljavitvi sporazuma. Iz razlogov sodb ni jasno, v čem naj bi v skladu z določbami OZ obstajala nedopustna grožnja, bistvena zmota, prevara itd.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - bistvene kršitve določb postopka - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je tožniku očitala nesposobnost in jo je tudi dokazala. Ugotovljeno je bilo, da svojih nalog ni opravljal kvalitetno in v skladu s pričakovanji tožene stranke, kar je po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 utemeljen odpovedni razlog (razlog nesposobnosti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042242
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 3. SPZ člen 109.
nastanek etažne lastnine - večstanovanjska stavba - posamezen del stavbe - vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - skupni prostori - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženka je sporni prostor že ob zaključku gradnje spremenila v samostojno funkcionalno enoto, z ločenim vhodom in ločenimi odjemnimi mesti ter ga je od takrat imela v posesti in dajala v najem različnim društvom. Ta dejstva utemeljujejo sklep, da sporni prostor ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe ter da je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe. Tožnica bi morala ob taki dejanski podlagi trditi in dokazati, da je bil sporni prostor kdaj kasneje spremenjen v skupni prostor ali da je toženka z njim kakorkoli drugače razpolagala. Vendar iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da temu ustreznih dejstev ni niti zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pravilno zaključilo, da je na spornem prostoru kot posameznem delu stavbe pravna prednica toženke obdržala pravico uporabe, ki se je na podlagi 5. člena ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico, zaradi česar zatrjevana materialnopravna neveljavnost vknjižbe njene lastninske pravice ni podana.
invalidnost - postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni bil star 55 let. Zato kot invalid II. kategorije ne bi imel nobenih pravic na podlagi invalidnosti razen, če bi se odločil za poklicno rehabilitacijo. Glede na to, da je pri njem podana preostala delovna zmožnost; da dela, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti ni več zmožen opravljati in da ni zmožen za delo v polnem delovnem času, je pravilna razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
Delodajalec mora delavcu invalidu zagotoviti delo z omejitvami, oziroma si ga mora posameznik, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik, prilagoditi sam. Če to ni mogoče, lahko delodajalec delovnemu invalidu po predpisanem postopku odpove pogodbo o zaposlitvi, samostojni podjetnik pa mora prenehati opravljati svojo dejavnost.
Dejstvo, da je bila tožba za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavržena, ne spreminja podlage, na kateri tožnik vtožuje denarni zahtevek, zato ne spreminja stvarne pristojnosti sodišča. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.
Delovno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno tudi glede tistega dela tožbe, ki se nanaša na zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja ter prijavo v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, česar že pojmovno ni mogoče opredeliti drugače kot spor o pravici iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.