brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedel. Z navedbami, da se je postopek pridobitve diplome po starem programu zanj končal in da mora zdaj študirati še dve leti ter plačati 4.800,00 EUR šolnine, pa ni izkazal niti zelo hudih poledic izpodbijane odločitve.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, saj je v reviziji uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
ZKZ člen 19, 20. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 89.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja
Pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano le z navedbo, "da je v odločitvi izpodbijane sodbe o pravnem vprašanju statusa kmeta stališča, ki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma se o tem sploh še ni odločalo."
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.. ZDen člen 10, 10/2.. ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263.
dovoljenost revizije - pravica do odškodnine od tuje države - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrednostni spor - dovolitev obnove postopka - pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve - predhodno vprašanje - denacionalizacija
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da pri odločanju o pravici do denacionalizacije ob uporabi drugega odstavka 10. člena ZDen slovenski organ rešuje predhodno vprašanje pravice do odškodnine od tuje države v posameznem konkretnem primeru. Gre sicer za posebno predhodno vprašanje v okviru odločanja v postopku denacionalizacije, vendar ne za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje, ki ga organ ugotavlja sam po uradni dolžnosti in torej ne gre za vprašanje, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (kot npr. ugotovitvena odločba o državljanstvu - 63. člen ZDen).
ustanovitev služnosti - dovoljenost revizije - revizija brez navedbe razlogov za dovoljenost - navajanje revizijskih razlogov
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, saj je v reviziji uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00006990
ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/1. ZMZ-1 člen 21, 23, 23/1, 26, 27, 28.
mednarodna zaščita - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - upravni akt - sodba sodišča prve stopnje - dokazno breme
Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno, je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pa dejansko stanje, ki ga je ugotovila toženka v postopku izdaje upravnega akta.
Pričakovanje, ki ga izraža pritožba, da bo uradna oseba postavljala točno določena vprašanja, in da bo torej sama iskala opravičljive razloge za razhajanja v njegovi izpovedi, nima podlage v zahtevi, da je prosilec tisti, ki nosi breme skladnosti in verjetnosti svojih izjav. Zato bi moral pritožnik sam prevzeti nadaljnje pojasnjevanje lastnih izjav, ki so izpostavljene kot problematične, oziroma bi ga moral z ustreznimi vprašanji k temu vzpodbuditi na osebnem razgovoru navzoči svetovalec za begunce.
oglaševanje tobačnih izdelkov - dovoljenost revizije - že rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - pravni interes za revizijo
Revidentka ne navaja novih argumentov oziroma razlogov, ki bi terjali ponovno presojo oziroma spremembo ustaljene sodne prakse glede že rešenega vprašanja, ki ga izpostavlja. Navaja le razloge, ki jih Vrhovno sodišče ne more sprejeti in jih je tudi že zavrnilo (sklep X Ips 263/2016). Ker torej revizijo vlaga v zvezi z že rešenim vprašanjem, ponovno odločanje o njem pa ni (več) pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, tudi niso podane okoliščine iz 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo isto pravno vprašanje ponovno vsebinsko obravnavati. Res je sicer v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje zapisalo tudi stališče, za katerega ni podlage v ZOUTI in ki od dosedanje ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča (kot tudi sodišča prve stopnje) odstopa, vendar si revidentka, glede na že ustaljeno sodno prakso v zvezi s pravnim stališčem, ki zanjo ni ugodno, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšala tudi, če bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Zato revizija v tem delu tudi iz tega razloga ni dovoljena.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00007000
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/2, 86, 92. ZIPleK člen 2, 3, 3-3, 6, 6/1, 6/1-6, 6/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 34, 36, 267. Uredba (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES točka (11), (20). Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 člen 1.
ukrep inšpektorja za meroslovje - prepoved prodaje izdelkov - prodaja plemenitih kovin - varstvo potrošnika - načelo sorazmernosti - načelo vzajemnega priznavanja
Revident obstoja zelo hudih posledic s splošnimi navedbami ni izkazal, z izpodbijano odločbo pa mu tudi ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti prodaje izdelkov iz plemenitih kovin in jo sme opravljati naprej, vendar le ob upoštevanju veljavne zakonske ureditve v RS.
Izdelek v smislu ZIPleK je tudi kovani denar, ki je zakonito plačilno sredstvo v katerikoli državi.
Zahteva tožene stranke, ki se nanaša na izdajo potrdila o skladnosti za sporne kovance in medalje po ZIPleK, predstavlja ukrep z enakim učinkom po 34. členu PDEU, vendar za revidenta glede na relevantno pravo EU ni predstavljala nerazumnega bremena.
Postopek obvezne predhodne odobritve po ZIPleK je primeren za dosego zastavljenega cilja, ki je v varstvu pravice potrošnikov do obveščenosti glede lastnosti in kakovosti izdelkov po tem zakonu, prav tako pa, upoštevajoč ureditev področja izdelkov iz plemenitih kovin v ostalih državah članicah EU, ne presega tega, kar je nujno za njegovo dosego.
Uporaba navedenih določb ZIPleK zato omogoča ustrezno uporabo 36. člena PDEU glede utemeljevanja odstopanj od prepovedi ukrepov z enakim učinkom, kot so količinske omejitve pri uvozu.
Opredelitev sklepa, ki po vsebini svoje odločitve ustvari zgolj učinek za tek konkretnega postopka, kot upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, ob uporabi ustaljenih metod pravne razlage ni mogoča. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu sklepu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku. Samo če bi bil izrek sklepa o prekinitvi postopka ob napačnem poimenovanju akta po svoji vsebini meritorna odločitev v smislu 2. člena ZUS-1 (falsa nominatio), bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. To pa v predmetni zadevi ni podano.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Ker je revidentova navedba že na trditveni podlagi pomanjkljiva, saj razen odstranitve objekta, zelo hudih posledic, ki bi mu zaradi tega nastale, sploh ne navaja, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00008402
ZUS-1 člen 77. URS člen 23, 25, 62. ZMZ-1 člen 6, 672, 9, 9/6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 288, 288/3.
mednarodna zaščita - pravica do tolmača - doktrina acte clair - vprašanje za predhodno odločanje SEU
Prosilcu za mednarodno zaščito je treba za vložitev tožbe v upravnem sporu zagotoviti pomoč tolmača, če to zahteva in če bi bilo sporazumevanje s pooblaščencem sicer onemogočeno.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/4, 83, 83/1, 83/4. - člen 36, 36/1, 36/2.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške funkcije - potrditev negativne ocene - vrnitev zadeve v ponovni postopek - revizija tožene stranke - ni pravnega interesa
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije (s katero je ta potrdil oceno sodniške službe, da tožnik ne ustreza sodniški službi in ugotovil, da je tožniku prenehala sodniška funkcija) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Z odpravo odločbe Sodnega sveta je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan. Ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča.
Glede na določbe novega ZSSve bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
obnova upravnega postopka - dovoljenost revizije - spor ni izražen v denarni vrednosti
V odločbi o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dopuščena revizija - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - razlaga kolektivne pogodbe - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je za stranke kolektivne pogodbe obvezujoča razlaga kolektivne pogodbe, ki ni objavljena v Uradnem listu RS, ampak le v glasilih sindikata in združenja delodajalcev,
- ali se spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan šteje za "drug, neodložljiv dogodek" v smislu 38. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
- ali bi moralo sodišče ne glede na veljavnost in obstoj razlage kolektivne pogodbe odločiti o zakonitosti ravnanja tožene stranke, ko je tožniku odrekla pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače v skladu s kolektivno pogodbo zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan.
ZOZKD člen 5, 6. URS člen 2, 13, 14. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti pred zakonom - prepoved diskriminacije - pravica do varnosti - zahteva za oceno ustavnosti - državljanstvo Republike Slovenije - državljanstvo EU - načelo pravne države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica na podlagi zakona - bistveno enak položaj
Določba 5. člena ZOZKD, ki določa, da so formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu izpolnjeni, če je prosilec državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, upoštevaje okoliščine obravnavanega primera in omejen obseg revizijskih navedb, ne predstavlja kršitve prvega ali drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ustava RS v 34. členu res določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, v 35. členu pa določa tudi, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, ne nalaga pa s tem državi obveznosti, da prepreči vsako (nasilno) kaznivo dejanje oziroma zagotovi posamezniku absolutno varnost na svojem ozemlju. Temu ustrezno oziroma toliko bolj ne nalaga državi obveznosti, da v nasprotnem primeru vsakemu prizadetemu posamezniku kljub dejstvu, da ni ravnala protipravno, zagotovi odškodnino.
Odškodnina na podlagi ZOZKD ni ustavna zahteva, temveč pravica, za katero se je zakonodajalec odločil, da jo pod določenimi pogoji zagotovi določeni skupini ljudi.
Ker že Ustava RS (13. člen) sama dopušča, da zakonodajalec na zakonskem nivoju omeji krog upravičencev za določeno pravico glede na državljanstvo, ob odsotnosti utemeljenih revizijskih razlogov o tem, da je revident v bistveno enakem položaju kot državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU, ureditev v ZOZDK ni sporna niti z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave RS.