KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007485
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 20, 21, 47, 47/2, 287, 287/2. URS člen 28, 56. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - jasnost zakonskega besedila - razlaga zakonskega besedila - kazenskopravna opredelitev pojma otrok - objava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov v medijih - sostorilstvo - pravna zmota - zmota o kaznivosti dejanja - zavest o protipravnosti - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - nejasnost izreka - denarna kazen
Po prepričanju Vrhovnega sodišča ni nobenega dvoma, da je treba izraz otrok iz drugega odstavka 287. člena KZ-1 (veljavnega v času storitve dejanja) v povezavi in (pomenski) soodvisnosti z ostalimi zakonskimi znaki tega kaznivega dejanja in njegovim objektom varstva, razumeti kot osebo, ki še ni stara osemnajst let.
Kazenskopravna norma iz drugega odstavka 287. člena KZ-1 je bila dovolj jasna, da je bilo s pomočjo ustaljenih razlagalnih metod mogoče ugotoviti pravi pomen in vsebino zakonskega znaka "otrok".
Dejstva, ugotovljena s pravnomočno sodbo, zlasti upoštevajoč, da je bila obsojenka pred objavo spornih prispevkov seznanjena z izdano začasno odredbo pravdnega sodišča, s katero je to prepovedalo objavljati podatke o mladoletni oškodovanki L. S., onemogočajo, da bi se obramba v tej zadevi lahko uspešno sklicevala na obstoj pravne zmote.
Ravnanja obsojenih novinarke in odgovornega urednika so bila usmerjena k istemu končnemu cilju oziroma isti posledici, to je prikazati prispevka javnosti. Njuna ravnanja so predstavljala medsebojno in neločljivo povezano celoto. Dejanje (prispevek) obsojenke kot avtorice spornih prispevkov je bilo za uresničitev kaznivega dejanja oziroma dosego položaja, da se podatki in informacije o oškodovani L. S. preko objave obeh prispevkov posredujejo v javnost, ne le nujno, pač pa tudi odločilno.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
SPZ člen 10. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22, 25.
hipoteka - neveljavnost vknjižbe hipoteke - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost - dobra vera pridobitelja hipoteke - izbris hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalna nesposobnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj (hipoteke) dobroveren, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpodbito. Dobrovernost se domneva, okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero pridobitelja (hipoteke), pa je treba presojati v vsakem primeru posebej. V konkretnem primeru ugotovljeno dejstvo, da druga toženka ni opravila celostnega ogleda stanja nepremičnin (ob neizkazanosti dvoma druge toženke v pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa), še ne pomeni slabe vere druge toženke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, vsebovano v 1. točki drugega odstavka 11. člena Splošnih pogojev PG-dom-03/12-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00006842
ZPP člen 318, 318/2-3, 318/3. ZVPot člen 1, 1/2, 37c, 38. OZ člen 635, 635/1.
dopuščena revizija - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - pogodba o delu - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - notifikacija napak - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - prenehanje pravice - prekluzivni rok - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi je ključno, ali bi bilo treba pri presoji pravočasnosti tožbe uporabiti določbe ZVPot (tretji odstavek 37c. člena v zvezi z 38. členom), ki določajo daljši prekluzivni jamčevalni rok za stvarne napake. To pa je odvisno od presoje, ali sta tožnika potrošnika po drugem odstavku 1. člena ZVPot.
Ker iz tožbe ni razvidno, ali sta tožnika s tožencem podjemno pogodbo glede predelave kombija sklenila za namene izven njune poklicne ali pridobitne dejavnosti, je tožba za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na tej pravni podlagi zato nesklepčna. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP in tožnikoma s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
tožba za izpodbijanje očetovstva - pravni interes za pritožbo
Preizkus v smeri obstoja procesne predpostavke pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo se opravi le znotraj kroga oseb, ki sicer imajo procesno (pritožbeno) legitimacijo
Revident glede na njegov položaj v postopku za izpodbijanje očetovstva, v katerem sta za primer otrokovega (tožničinega) izpodbijanja na pasivni strani kot nujna enotna sospornika procesno legitimirana le domnevni oče (drugi toženec) in mati (tretja toženka), ne sodi v krog teh oseb.
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev posameznih interesnih organizacij sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša.
To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva, v konkretnem primeru pritožbe zoper odločbo DVK, ki se nanaša na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev, začne teči z vročitvijo tega seznama.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja - blodnjavost
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili vse potrebne okoliščine za oceno, ali so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Pravilna je tudi njuna ocena, da nasprotna udeleženka s tem, ko zaradi odklanjanja zdravil zapada v stanje tako hudih motenj stika z realnostjo, da jo je strah pred zastrupitvami, da ne zmore obvladovati svojega ravnanja in zapada v konflikte, resno ogroža svoje zdravje.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru je bil opis življenjskega dogodka, s katerim je tožnik utemeljeval lastninski zahtevek, popoln, a iz njega ne izhaja uveljavljana pravna posledica. Tožba je res nesklepčna, za odločitev o reviziji, ki uveljavlja kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu, pa je pomembno, da je bila nesklepčnost neodpravljiva brez nadomestitve obstoječega življenjskega primera z novim. Pravilo o materialnem procesnem vodstvu torej v konkretnem primeru ni bilo prekršeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev sodnika
Res je, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko med "druge tehtne razloge" spadajo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa tožnikove trditve takega dvoma ne vzbujajo. Okoliščina, da je predlagal izločitev sodnice v tej zadevi in v zadevi P 337/2014, tudi v primeru utemeljenosti predloga, o katerem je pristojen odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), ne bi vzbujal pomisleka v sposobnost stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja večje število sodnikov, v zagotovitev nepristranskega sojenja.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ločeno življenje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede vprašanja obstoja izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama se Vrhovno sodišče strinja s preosojo nižjih sodišč, da obdobja od začetka decembra 2005 do konca novembra 2006, ko sta pravdni stranki živeli skupaj v J., ni mogoče šteti za izvenzakonsko skupnost, ker je njuno skupno življenje trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo za tri mesece prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanju toženki in tožnikovega zdravljenja. To so bili sicer objektivni razlogi za prenehanje skupnega življenja, vendar odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja, dejstvo o toženkini zamenjavi ključavnice na vhodnih vratih stanovanja pa, da toženka ni imela več namena nadaljevati partnerske zveze.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Ker je revidentova navedba že na trditveni podlagi pomanjkljiva, saj razen odstranitve objekta, zelo hudih posledic, ki bi mu zaradi tega nastale, sploh ne navaja, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, saj je v reviziji uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1-1, 75/1-3, 75/3, 76. ZPP člen 339, 339/2-14. ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37a/4. ZZSDT člen 17, 17/1-5, 27, 27/2-2. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - neporavnane davčne obveznosti - pogoji za podaljšanje dovoljenja - ugotavljanje dejanskega stanja - pravica do izjave
Glede na ključno ugotovitev Zavoda v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da pritožnik nima poravnanih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge (čemur pritožnik tudi v pritožbi ne oporeka), Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki temelji na navedeni zakonski ureditvi, ter o neutemeljenosti tožbenih ugovorov.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/4, 83, 83/1, 83/4. - člen 36, 36/1, 36/2.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške funkcije - potrditev negativne ocene - vrnitev zadeve v ponovni postopek - revizija tožene stranke - ni pravnega interesa
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije (s katero je ta potrdil oceno sodniške službe, da tožnik ne ustreza sodniški službi in ugotovil, da je tožniku prenehala sodniška funkcija) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Z odpravo odločbe Sodnega sveta je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan. Ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča.
Glede na določbe novega ZSSve bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00006990
ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/1. ZMZ-1 člen 21, 23, 23/1, 26, 27, 28.
mednarodna zaščita - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - upravni akt - sodba sodišča prve stopnje - dokazno breme
Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno, je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pa dejansko stanje, ki ga je ugotovila toženka v postopku izdaje upravnega akta.
Pričakovanje, ki ga izraža pritožba, da bo uradna oseba postavljala točno določena vprašanja, in da bo torej sama iskala opravičljive razloge za razhajanja v njegovi izpovedi, nima podlage v zahtevi, da je prosilec tisti, ki nosi breme skladnosti in verjetnosti svojih izjav. Zato bi moral pritožnik sam prevzeti nadaljnje pojasnjevanje lastnih izjav, ki so izpostavljene kot problematične, oziroma bi ga moral z ustreznimi vprašanji k temu vzpodbuditi na osebnem razgovoru navzoči svetovalec za begunce.