Sodišče bi moralo v sodbi navesti dodatna dejstva, ki bi potrjevala zaključek, da se je obsojenec zavedal neizogibnega nastanka neposredne nevarnosti za življenje kakšne osebe. Sodišče samo je z nadaljnjo ugotovitvijo, da je storilec upal, da nihče ne bo pripeljal nasproti, zanikalo obsojenčevo zavest o neizogibnem nastanku neposredne nevarnosti – konkretne ogrozitve določene osebe, pri čemer niti ni presojalo, ali je bilo obsojenčevo zanašanje na ugoden razplet v konkretnem primeru upravičeno.
Ni dvoma, da je obsojenec v konkretnem primeru s hudimi kršitvami cestnoprometnih predpisov povzročil neposredno nevarnost, ki se je uresničila v prometni nesreči. Vendar pa nobeno izmed nižjih sodišč ni obrazložilo, katera dejstva oziroma okoliščine utemeljujejo zaključek, da je obsojenec hotel povzročiti konkretno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe, oziroma da se je zavedal, da je le še od naključja odvisno, ali bo s svojim ravnanjem ogrozil življenje kakšne osebe.
Sodišču, ki sodbe ni oprlo na navedeni (bistveni) dokaz in tega dokaza ni ocenjevalo niti samega zase niti v povezavi z drugimi dokazi, bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče očitati.
Preiskovalni sodnik tudi po izrecni zakonski določbi niti ni dolžan prevzeti oprave nujnih preiskovalnih dejanj, zato prisotnost preiskovalne sodnice pri ogledu sama zase še ne more pomeniti nezakonitosti preiskovalnih dejanj.
volitve v državni svet - rok za pritožbo - začetek teka roka - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo
Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev posameznih interesnih organizacij sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša.
To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva, v konkretnem primeru pritožbe zoper odločbo DVK, ki se nanaša na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev, začne teči z vročitvijo tega seznama.
tožba za izpodbijanje očetovstva - pravni interes za pritožbo
Preizkus v smeri obstoja procesne predpostavke pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo se opravi le znotraj kroga oseb, ki sicer imajo procesno (pritožbeno) legitimacijo
Revident glede na njegov položaj v postopku za izpodbijanje očetovstva, v katerem sta za primer otrokovega (tožničinega) izpodbijanja na pasivni strani kot nujna enotna sospornika procesno legitimirana le domnevni oče (drugi toženec) in mati (tretja toženka), ne sodi v krog teh oseb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - zakonec sodnika pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec zakonec ene od sodnic pristojnega pritožbenega sodišča predstavlja zato utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Tožničin zahtevek je izpolnitveni. S tem ko toženec tožnici od prestopa v ligo NBA ni ničesar več plačeval, namreč ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti. Vendar pa to ne pomeni, da ga zadenejo tudi sankcije, določene v 6. členu pogodbe o zastopanju. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti sicer pomeni kršitev pogodbe, vendar pa tožnica vztraja pri izpolnitvi pogodbe in jo bo tako dosegla na prisilen način. Zahtevek za izpolnitev pogodbe torej ni združljiv z zahtevo po realizaciji sankcij zaradi kršitve pogodbe zaradi neizpolnitve.
Revident je že v odgovoru na tožbo navedel, da tožnica ni izpolnjevala vseh obveznosti po po pogodbi o zastopanju, saj bi tožencu morala kriti stroške stanarine, šolnine, prehrane in mu izplačevati mesečno plačo v višini 600 DEM (vsako leto povečano za 100 DEM). V zvezi s tem je predlagal tudi dokaze. Vendar pa je pritožbeno sodišče zmotno presodilo, da navedene trditve ne predstavljajo dejanskih trditev, ki bi bile zadostna podlaga za presojo pobotnega ugovora. To stališče je nepravilno v delu, kolikor se nanaša na mesečno plačo, saj jo je toženec določno opredelil z zneskom že v odgovoru na tožbo. Kasneje v pripravljalni vlogi z dne 16. 6. 2015 v zvezi s tem tudi ni podal nobenih novih trditev, kot nepravilno zaključuje pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00006842
ZPP člen 318, 318/2-3, 318/3. ZVPot člen 1, 1/2, 37c, 38. OZ člen 635, 635/1.
dopuščena revizija - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - pogodba o delu - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - notifikacija napak - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - prenehanje pravice - prekluzivni rok - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi je ključno, ali bi bilo treba pri presoji pravočasnosti tožbe uporabiti določbe ZVPot (tretji odstavek 37c. člena v zvezi z 38. členom), ki določajo daljši prekluzivni jamčevalni rok za stvarne napake. To pa je odvisno od presoje, ali sta tožnika potrošnika po drugem odstavku 1. člena ZVPot.
Ker iz tožbe ni razvidno, ali sta tožnika s tožencem podjemno pogodbo glede predelave kombija sklenila za namene izven njune poklicne ali pridobitne dejavnosti, je tožba za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na tej pravni podlagi zato nesklepčna. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP in tožnikoma s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ločeno življenje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Glede vprašanja obstoja izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama se Vrhovno sodišče strinja s preosojo nižjih sodišč, da obdobja od začetka decembra 2005 do konca novembra 2006, ko sta pravdni stranki živeli skupaj v J., ni mogoče šteti za izvenzakonsko skupnost, ker je njuno skupno življenje trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo za tri mesece prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanju toženki in tožnikovega zdravljenja. To so bili sicer objektivni razlogi za prenehanje skupnega življenja, vendar odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja, dejstvo o toženkini zamenjavi ključavnice na vhodnih vratih stanovanja pa, da toženka ni imela več namena nadaljevati partnerske zveze.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00006851
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3. ZZK-1 člen 8, 243. OZ člen 86, 435, 435/1.
dovoljenost direktne revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninska pravica na nepremičnini - nevknjižena nepremičnina - solastnina - dvojna prodaja nepremičnin - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev moralnih načel - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ob tehtanju položajev prvega kupca, ki svoje lastninske pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, in nedobrovernega drugega kupca ustaljena sodna praksa ščiti položaj prvega kupca. Svoje pravice lahko ustrezno varuje z zahtevkom za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla in zahtevkom iz izbrisne tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007485
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 20, 21, 47, 47/2, 287, 287/2. URS člen 28, 56. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - jasnost zakonskega besedila - razlaga zakonskega besedila - kazenskopravna opredelitev pojma otrok - objava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov v medijih - sostorilstvo - pravna zmota - zmota o kaznivosti dejanja - zavest o protipravnosti - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - nejasnost izreka - denarna kazen
Po prepričanju Vrhovnega sodišča ni nobenega dvoma, da je treba izraz otrok iz drugega odstavka 287. člena KZ-1 (veljavnega v času storitve dejanja) v povezavi in (pomenski) soodvisnosti z ostalimi zakonskimi znaki tega kaznivega dejanja in njegovim objektom varstva, razumeti kot osebo, ki še ni stara osemnajst let.
Kazenskopravna norma iz drugega odstavka 287. člena KZ-1 je bila dovolj jasna, da je bilo s pomočjo ustaljenih razlagalnih metod mogoče ugotoviti pravi pomen in vsebino zakonskega znaka "otrok".
Dejstva, ugotovljena s pravnomočno sodbo, zlasti upoštevajoč, da je bila obsojenka pred objavo spornih prispevkov seznanjena z izdano začasno odredbo pravdnega sodišča, s katero je to prepovedalo objavljati podatke o mladoletni oškodovanki L. S., onemogočajo, da bi se obramba v tej zadevi lahko uspešno sklicevala na obstoj pravne zmote.
Ravnanja obsojenih novinarke in odgovornega urednika so bila usmerjena k istemu končnemu cilju oziroma isti posledici, to je prikazati prispevka javnosti. Njuna ravnanja so predstavljala medsebojno in neločljivo povezano celoto. Dejanje (prispevek) obsojenke kot avtorice spornih prispevkov je bilo za uresničitev kaznivega dejanja oziroma dosego položaja, da se podatki in informacije o oškodovani L. S. preko objave obeh prispevkov posredujejo v javnost, ne le nujno, pač pa tudi odločilno.
ZUP člen 165. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16. ZMZ-1 člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 37. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 4.
mednarodna zaščita - pravica do izjave - splošno znano dejstvo - neskladje izjav prosilcev
Tožena stranka zmotno meni, da je dolžnosti, da prosilca seznani z določeno okoliščino, razrešena zato, ker gre za splošno znano dejstvo. To, da je neko dejstvo splošno znano, namreč pomeni le, da ga ni treba posebej dokazovati (drugi odstavek 165. člena ZUP). Pravica do izjave pa je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1-1, 75/1-3, 75/3, 76. ZPP člen 339, 339/2-14. ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37a/4. ZZSDT člen 17, 17/1-5, 27, 27/2-2. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - neporavnane davčne obveznosti - pogoji za podaljšanje dovoljenja - ugotavljanje dejanskega stanja - pravica do izjave
Glede na ključno ugotovitev Zavoda v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da pritožnik nima poravnanih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge (čemur pritožnik tudi v pritožbi ne oporeka), Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki temelji na navedeni zakonski ureditvi, ter o neutemeljenosti tožbenih ugovorov.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - zelo hude posledice - neizkazane posledice - izjemno napredovanje
Revident v reviziji pojasnjuje sicer svoja stališča glede zmotne uporabe materialnega prava, vendar pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi tako, da bi zadostil standardu njegove natančne in konkretne opredelitve. Ker pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno, revizije ni mogoče dovoliti niti glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje o tem vprašanju.