Zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi državnega tožilca zoper sklep prvostopenjskega sodišča o odpravi pripora, pritožba ni dovoljena.
V izreku odločitve je pritožbeno sodišče res zapisalo, da se zoper obtoženega odredi pripor, vendar za tako odločitev ni bila podana zakonska podlaga, saj pripor zoper obtoženega ni bil pravnomočno odpravljen.
Z odpravo odločitve pritožbenega sodišča prvostopenjskemu sodišču je odločitev o zavrnitvi predloga zagovornika za odpravo pripora obtoženemu postala pravnomočna. S tem je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva obtoženega zoper navedeno odločitev. Obtoženemu je bila tekom postopka omogočena pravica do dvostopenjskega odločanja, omogočena pa mu je bila tudi podaja izjave o pritožbenih navedbah pred odločitvijo drugostopenjskega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024683
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1.. ZPrCP člen 45, 45/1.
kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - blanketna norma - konkretizacija kršitve - prištevnost - actio libera in causa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilno dejstvo - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obsojenec je bil spoznan za krivega storitve obravnavanega kaznivega dejanja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, pri čemer se mu kršitev (natančno) določene oziroma predpisane hitrosti vožnje ni očitala. Skladno z navedenim natančno opredeljena hitrost vožnje ne predstavlja odločilnega oziroma pomembnega dejstva.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke izpodbijane pravnomočne sodbe, da dejstva v zvezi z obsojenčevim pitjem in sicer, kdaj je začel piti in kaj je pil, za presojo njegove kazenske odgovornosti niso pomembna.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišč in poudarja, da izvedenec cestnoprometne stroke glede vprašanj, povezanih s telesnimi poškodbami, ni primeren dokaz.
pripor - koluzijska in ponovitvena nevarnost - vplivanje na priče - beneficium cohaesionis - posebne okoliščine - predkaznovanost
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena v delu, ko vložniki zatrjujejo, da ni izkazano, da je ravno obdolženi H. K. izvajal pritiske na potencialne priče. Iz ugotovljenega dejanskega stanja je res izhajalo, da so priče dogodka prejele sporočila, ki jih je mogoče razumeti kot grožnjo ali vsaj pritiske nanje in se nanašajo na v tem postopku obravnavani kaznivi dejanji, ne pa tudi, da sta predmetna sporočila pisala obdolženca, niti da sta pisanje takšnih sporočil komu naročila. Očitanih ravnanj zgolj na podlagi sorodstvene povezave, ali celo ugotovitve, da so to počeli Romi, ni mogoče samodejno pripisati obdolžencema, če njuna konkretna ravnanja v tej zvezi niso razvidna.
Sodišče prve stopnje, ki priče gospe K. ni moglo vabiti na glavno obravnavo na podlagi s strani obrambe predloženih podatkov, bi moralo tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil obsojenec v priporu, vpogledati v sodišču dostopne evidence, opraviti poizvedbe ali pričo vabiti preko sodnega kurirja oziroma pooblaščenega vročevalca in tako poskušati identificirati pričo.
Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po ugoditvi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče K. ni izvedlo procesnih opravil za njeno identifikacijo. Obrambi tako ni bilo omogočeno, da bi s predlaganim dokazom dokazala obstoj alibija, ki ga je sodišče dolžno do konca preveriti. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico obsojencev do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ki je vplivala na zakonitost sodbe.
Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.
Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.
Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih ovir.
URS člen 14, 14/2, 156.. ZUstS člen 23.. ZKP člen 560, 560/2.
postopek za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka - enakost pred zakonom
Določba drugega odstavka 560. člena ZKP je po oceni Vrhovnega sodišča v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj brez razumnega in stvarnega razloga različno obravnava slovenske državljane, ki so bili pred 25. 6. 1991 na območju drugih republik nekdanje Jugoslavije obsojeni s sodbami vojaških sodišč, in slovenske državljane, ki so bili na teh območjih pred navedenim datumom obsojeni s sodbami sodišč splošne pristojnosti.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca
Dokazovanje z novim (tretjim) izvedencem ni potrebno, kadar sodišče zaključi, da sta izvid in mnenje enega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa. Le če je zaradi ugotovljenih nasprotij med dvema izvedencema podan dvom v pravilnost obeh, je sodišče ugotovljena nasprotja dolžno odpraviti z angažiranjem novega izvedenca.
pripor - odreditev pripora - razveljavitev sklepa o odreditvi pripora - ponovno odločanje o priporu - ponovno odločanje o priporu po razveljavitvi - nezakonitost sklepa
Vrhovno sodišče je pravnomočni sklep o odreditvi pripora zgolj razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ker je bil pripor v vmesnem času že podaljšan in za ponovno odločanje ni bilo več podlage. Ponovno odločanje o odreditvi pripora zato ni bilo zakonito.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - vrnitev premoženjske koristi - preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca - pravna narava premoženjske obveznosti iz pogojne obsodbe - prednostna terjatev - vpliv stečaja na izpolnitev obveznosti - razpolaganje s premoženjem - končan stečajni postopek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu priviligiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka, da za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
Obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanci v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot poseben pogoj, lahko pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj. Po zaključku stečajnega postopka pa je obsojeni, v kolikor oškodovanec v stečajnem postopku ni bil v celoti poplačan, obveznost, ki mu je bila določena v posebnem pogoju, dolžan izpolniti.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
Pri odločanju ESČP je pomemben predvsem videz nepristranskosti. V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi na navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. Pri tej presoji je stališče pritožnika, ki zatrjuje pristranskost sodnika, pomembno, a ne odločilno, saj mora biti dvom o pristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Da se lahko ugotovi, ali so pritožnikovi strahovi glede nepristranskost objektivno utemeljeni, je treba videz preverjati glede na objektivna dejstva, na katerih temelji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024671
ZKP člen 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 211.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - goljufija - preslepitev - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - premoženjskopravni zahtevek - aktivna legitimacija - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - dedovanje - beneficium cohaesionis
Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah.
Časovna in krajevna komponenta, za presojo, ali so v opisu dejanja opisani in konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije, ni odločilna.
Opisani so tako subjektivni in objektivni elementi sostorilstva, da je tudi obsojenec sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja in dejanje storil skupaj z drugim, soobsojencem. Opisana je vloga in ravnanje vsakega od obsojencev. V opisu dejanja je treba pri sostorilstvu praviloma vlogo oziroma prispevek posameznika individualizirati ter konkretizirati, kar je tudi storjeno v opisu dejanja v izpodbijani pravnomočni sodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00023061
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - premoženjska korist - obarvani naklep - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Sklenitev individualne pogodbe z novim predsednikom uprave je po vsebini pravni posel, sklenjen pri gospodarskem subjektu, ki je usmerjen v ohranitev oziroma uresničevanje namena družbe, to je doseganje dobička pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Pravica do izplačila odpravnine je premoženjska pravica, za obstoj obsojencu očitanega kaznivega dejanja pa zadošča, da je premoženjska korist pridobljena oziroma bi bila pridobljena.
Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja v izreku sodbe ne bo ponavljalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022598
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1.. KZ-1 člen 17, 17/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretiziranost opisa v obtožnici - obrazložitev - nepravo opustitveno kaznivo dejanje - garantna dolžnost - blanketna norma
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe gre za tako imenovano nepravo opustitveno dejanje, pri katerem pa ni treba, da bi sodišče v izreku sodbe uporabilo pravno konstrukcijo iz tretjega odstavka 17. člena KZ-1. Element neprave opustitve je pri tem kaznivem dejanju umeščen že na abstraktni ravni kot zakonski znak, ki se kaže v zlonamernem onemogočanju izvršitve sodne odločbe.
pripor - načelo kontradiktornosti - pravica do obrambe - pravica do izjave obdolženca - vročitev predloga obdolžencu - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje ni presodilo pritožbenih navedb glede vročitve predloga višje državne tožilke za odreditev pripora in listin, ki jih je državna tožilka priložila predlogu. Spoštovanje postopkovnih določb vpliva na zakonitost pripora, saj se pritožbene navedbe nanašajo na odločilna oziroma druga pomembna dejstva. Podana je kršitev prvega odstavka 395. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost sklepa, saj zagovornica (zaradi predloga za odreditev pripora in priloženih listin, ki po njenih trditvah obrambi niso bili vročeni) zatrjuje kršitev pravice do izjave oziroma enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
ZKP člen 17, 227, 285a, 285a/3, 321, 321/5, 371, 371/2, 420, 420/5.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica obrambe - predobravnavni narok - prekluzija - načelo materialne resnice - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pouk obdolžencu - preložitev naroka - procesno vodstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče je tisto, ki skrbi za procesno disciplino in v okviru čvrstega procesnega vodstva presoja upravičenost razlogov za preložitev procesnega dejanja.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenja
Zgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripor - dovoljenost - pravočasnost - varnost ljudi
O pritožbi zagovornikov je odločil zunajobravnavni senat dne 1. 2. 2019, medtem ko je o laični pritožbi obdolženega D. Š. odločil dne 12. 2. 2019. Še preden je zunajobravnavni senat odločil o obdolženčevi pritožbi, je zagovornik v osemdnevnem roku dne 7. 2. 2019 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, medtem ko zoper sklep zunajobravnavnega senata z dne 12. 2. 2019 zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. Z zavrženjem zahteve zaradi nastopa procesnih okoliščin, na katere obdolženec ni vplival oziroma ni zanje odgovoren, bi bil obdolženec zaradi kompleksnosti zadeve in časovnih zamikov sodnega odločanja prikrajšan pri uveljavitvi svojih procesnih pravic, saj sta osemdnevna roka za vložitev zahteve zoper oba sklepa zunajobravnavnega senata že potekla.
Zagovorniki neutemeljeno očitajo, da se sodišče ni konkretizirano opredelilo do vprašanja, s čim naj bi bila varnost ljudi, konkretno zdravje in življenje prostitutk, neposredno ogrožena. Obdolžencu se očita zloraba prostitucije – kaznivo dejanje spada pod skupino kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zato po smislu ni treba dodatno opredeljevanje, na kakšen način je oziroma bi bila s storitvijo teh kaznivih dejanj ogrožena varnost oziroma zdravje ljudi, konkretno obdolžencu podrejenih in revnih deklet.
Glede na to, da je bila obdolžencu odvzeta prostost v Sloveniji s strani domačih pravosodnih organov, uporaba ENPP-ja ne pride v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022573
ZKP člen 39, 39/1, 371, 371/1-3, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 398, 398/1-2.. KZ člen 261, 261/3.. URS člen 23, 23/1, 25.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - izraba položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - procesna sposobnost - pravica do poštenega sojenja - nepristranskost sodnika
Izraba uradnega položaja in s tem protipravnost obsojenčevega ravnanja se odraža v tistem delu konkretnega opisa kaznivega dejanja, iz katerega je razvidno, da so bili podatki posredovani zgolj enemu samemu potencialnemu ponudniku,ne pa tudi drugim potencialnim ponudnikom, ki so bili zaradi tega v slabšem položaju.
Čas storitve kaznivega dejanja je res opredeljen v časovnem razponu, vendar tudi obsojenčevo ravnanje ni bilo enkratno, temveč ga je sodišče spoznalo za krivega, da je soobsojenca večkrat neupravičeno seznanjal s podatki o projektu.
Ker gre za potrditev dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno s sodbo sodišča prve stopnje, preverjano v zvezi s pritožbami pred sodiščem druge stopnje, je odločitev pritožbenega sodišča postala pravnomočna. Pritožba zoper takšno odločitev v zvezi z dejanskim stanjem je bila že izčrpana, saj Ustava, mednarodni instrumenti ter veljavni procesni zakon ne zahtevajo več kot ene pritožbe. Glede na navedeno je odločitev obeh sodišč, da pritožba zoper odločbo višjega sodišča v konkretnem primeru ni dopustna, pravilna.
Dolžnost države zagotoviti učinkovito kazenskopravno varstvo ne upravičuje vodenja kazenskega postopka, kadar bi to ogrozilo obdolženčevo življenje ali občutno prizadelo njegovo zdravje. Kolizijo navedenih dveh temeljnih interesov je treba reševati na konkretni ravni ob upoštevanju načela sorazmernosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je bila v tej kazenski zadevi tudi po razveljavitvi sodbe pritožbenega sodišča sodnica poročevalka ista oseba, ne predstavlja izključitvenega razloga, prav tako pa zaradi tega dejstva ni podan odklonitveni razlog.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi - izjema od pravila
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Zgolj dejstvo, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in da postopek zoper njega poteka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.
relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornosti
Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.