ZVojI v 1. odstavku 97. člena določa, da upravna enota oz. ministrstvo ugotavlja odstotek invalidnosti na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. To pomeni, da ga mora upravni organ obvezno pridobiti, kar pa po mnenju sodišča ne izključuje ugotavljanja relevantnih dejstev tudi z drugimi dokazi in torej postopanja po določbi 1. odstavka 164. člena ZUP, po kateri se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede (2. odstavek istega člena).
V izvidu in mnenju mora biti zato navedeno najmanj, katero konkretno medicinsko dokumentacijo je komisija pregledala oz. obravnavala pri svojem delu, kaj je iz nje razvidno, katera dejstva je ugotovila in kakšen je njen sklep na podlagi tako ugotovljenih dejstev.
S tem, ko je zdravniška komisija v mnenju z dne 17. 2. 2009 zavrnila uporabo RTG slik kot dokazov, ki bi jih lahko uporabila pri pripravi svojega mnenja z navedbo, da so brez imena slikane osebe in datuma, na dveh slikah pa je nalepljen rokopisni zapis imena, datum pa ni viden, je zdravniška komisija kot izvedenec s področja medicinske stroke ocenjevala (ne)verodostojnost predloženih posnetkov z argumenti, ki nimajo podlage v pravilih te stroke in na ta način prevzela pooblastila, ki jih ima v upravnem postopku le upravni organ.
vodno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - možnost izjave v postopku
Merila in pogoji za podelitev vodne pravice so določeni v 109. členu ZV-1. V skladu z njegovo 5. točko 1. odstavka se posebna raba lahko prepove (in zaradi tega zavrne zahteva za izdajo vodnega dovoljenja) tudi v primeru, če bi nameravana raba lahko znatno ovirala splošno rabo. Gre za pogoj, vsebovan tudi v določbi 2. odstavka 21. člena ZV-1, po kateri je posebna raba vodnega dobra mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja in če bistveno ne omejuje splošne rabe.
V primeru, kadar organ pred začetkom ugotovitvenega postopka ravna v skladu s 1. odstavkom 143. člena ZUP, morajo imeti stranski udeleženci možnost do izjave v postopku ne glede na morebitna pred tem podana mnenja, upravni organ pa jim je dolžan vročiti tudi odločbo o glavni stvari.
Stranka ima nato možnost, da v pritožbi uveljavlja, da je v postopku nastopala oseba, ki ne bi mogla biti stranka (2. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), torej tudi ne stranski udeleženec.
ZEKom člen 118. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 10, 10/2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo številk člen 13, 14, 14/4. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 12, 13. Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) člen 8.
telekomunikacije - radijske frekvence - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc
Namen pristojbine za pravico uporabe radijskih frekvenc je zagotoviti optimalno uporabo radijskih frekvenc, ki naj bodo take, da ne ovirajo razvoja inovativnih storitev in konkurence na trgu.
Ob ugotovitvi, da površina ceste ni namenjena splošni rabi (vsak jo lahko prosto uporablja) za namen, ki ga javna cesta po ZJC ima (uporaba za promet), je utemeljena ukinitev take ceste ali njenega dela kot javno dobro.
CZS člen 4, 4-17, 220, 220/2-b. Uredba 1291/2000/ES člen 8, 24, 24/4, 50.
carina - preferencialna carinska obravnava
Ne gre za napako carinskega delavca, ki je tožnik ni mogel odkriti in je ravnal v dobri veri ter upošteval vse določbe o carinski deklaraciji, ki so predvidene v veljavni zakonodaji (točka b. 2. odstavka 220. člena CZS) in da se zato naknadna vknjižba ne opravi. Na podlagi točke 32 Preambule in določbe 50. člena Uredbe 1991/2000/ES, v primeru, če je ob uvozu proizvoda treba pokazati uvozno dovoljenje in če to dovoljenje služi tudi za določanje upravičenosti za preferencialne režime, količine, uvožene v okviru tolerance, ki presegajo količino, navedeno na uvoznem dovoljenju, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime.
V obravnavanem primeru je nesporno prišlo do odtujitve vozila, za katerega je bil davek na motorna vozila na zahtevo tožnice vrnjen, vozilo pa je bilo odtujeno pred potekom treh let. Zato je prvostopni organ pravilno in na zakonu utemeljeno izdal izpodbijano odločbo, s katero je naložil vračilo davka.
ZZPI člen 75. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 17.
zaposlovanje invalidov - pravica do denarna nagrade za preseganje kvote - rok za vložitev vloge za priznavanje pravice - obdobje priznavanja pravice
Delodajalec, ki en mesec presega kvoto, lahko do 20. dne v naslednjem mesecu vloži na sklad vlogo za nagrado za preseganje kvote, ki se prizna največ za 6 zaporednih mesecev. V to obdobje se od preteklih mesecev lahko všteva največ en mesec pred vložitvijo vloge (2. odstavek 17. člena Uredbe).
podaljšanje bivanja v študentskem domu - nerazumljiva vloga - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok
Tožena stranka bi morala tožničino vlogo, ne glede na njeno naslovitev, šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je narava vloge razvidna iz njene vsebine in priloženega zdravniškega potrdila. V kolikor pa ji narava tožničine vloge ni bila razumljiva, bi morala tožnico pozvati, da pomanjkljivost odpravi (67. člen ZUP) in o njej odločiti še pred izdajo izpodbijanega sklepa.
Materialni roki, ki določajo kdaj oziroma do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico, so določeni v materialnem predpisu, na katerem temelji uveljavljani zahtevek, zato rok, ki je določen z Razpisom, ki po svoji naravi ni predpis, ni materialni rok.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 80, 80/1, 89.
komasacija - dodelitev zemljišča - evidentiranost parcele v zemljiškem katastru
Tožena stranka je dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za dodeljeno parcelo pa ni dovolj podatkov, potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.
ZDavP-2 člen 418, 418/1, 418/2. ZUP člen 113, 113/2.
upravni postopek - davčni postopek - inšpekcijski postopek - stroški postopka - relevanten predpis - uspeh stranke v postopku
Inšpekcijski postopek je enovit, ni ga mogoče deliti na postopek o glavni stvari in postopek o stroških. V ta enovit postopek spada torej tudi odločitev o stroških, glede katerih do uveljavitve ZDavP-2 (še) ni bilo odločeno. Zato je v danem primeru treba uporabiti določbe ZDavP-1 oziroma subsidiarno ZUP.
Določbe 2. odstavka 113. člena ZUP po presoji sodišča ni mogoče razumeti zgolj v absolutnem smislu, torej da se postopek lahko konča za stranko samo ali neugodno ali ugodno, pač pa, glede na uspelo pritožbo in ponovljen postopek ter zmanjšanje obveznosti, deloma ugodno oziroma deloma neugodno.
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 20, 20/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 3a/2, 152, 153, 153/1. URS člen 2, 67, 67/1.
inšpekcijski postopek - zastaranje uvedbe inšpekcijskega postopka - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nova dejstva in dokazi
Ne ZGO-1 ne ZIN niti ZUP nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oz. določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku.
Ker inšpekcijski ukrepi po 152. členu ZGO-1 niso različni glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že v celoti zgrajen, v konkretnem primeru dejstvo, da naj bi bila gradnja objekta končana v letu 1997, na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva.
Cilj inšpekcijskega ukrepanja zaradi nedovoljene gradnje je namreč vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred nedovoljenim posegom v prostor, zato v ZGO-1 predpisani ukrep za odstranitev nelegalne gradnje namesto ukrepa, da se pridobi gradbeno dovoljenje, po mnenju sodišča ne krši načela sorazmernosti kot sestavnega dela načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS).
ZGO-1 člen 2, 2/1. ZUP člen 189, 189/1, 193, 193/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
gradbeno dovoljenje - objekt - dokaz z izvedencem
Ker v zadevi ni razvidno, da bi uradna oseba, ki je sodelovala v postopku na prvi stopnji,
razpolagala s potrebnim strokovnim znanjem za tako razlago, na podlagi katere bi lahko sprejela sklep o tem, ali je večstanovanjske enote in garažo mogoče šteti za objekte – stavbe, ki so povezane s tlemi ali ne in na podlagi česa, prav to pa je v zadevi sporno, upravni organ ni ravnal prav, ko za ugotovitev teh dejstev ni postavil izvedenca gradbene stroke
Za presojo vprašanja, kdaj je mogoče govoriti o (enem) objektu, so relevantni le elementi definicije objekta - zlasti, da je to s tlemi povezana stavba in da ima vgrajene inštalacije in tehnološke naprave. Za odločitev o tem, ali gre v obravnavani zadevi za en objekt ali več, ni relevantno, kje so zagotovljene parkirne površine.
brezplačna pravna pomoč - elementi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev nepopolne vloge
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati – ker ZBPP tega ne ureja – po ZUP. Ta organu, ki odloča o zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
URS člen 35. ZUS-1 člen 2. ZUP člen 7, 9, 213, 214. ZTuj člen 9.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma - družinski član državljana EU - izrek upravne odločbe - zaslišanje stranke
Zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu državljana EU s strani pristojnega organa je upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. To pomeni, da bi moral biti prvostopenjski akt izdan v obliki upravne odločbe, ki mora imeti jasno razviden izrek in v izreku mora biti odločeno o zahtevku stranke.
V obravnavani zadevi gre za varstvo pravice do družinskega življenja oziroma pravice do zasebnosti tožnika, zato tri nekonsistentnosti v izjavah tožnika in njegove žene, ki naj bi bile ugotovljene na zaslišanju pred izdajo prvostopenjskega akta, drugostopenjski organ pa je na njih oprl odločitev, ne morejo biti zadosti za zavrnitev tožnikovega zahtevka, ki zadeva varstvo njegove ustavne pravice, ki pa se uresničuje v skladu z zakonom oziroma pravnim redom (in omejitvami) tudi v zvezi s pravom EU, kar vključuje tudi splošno načelo sorazmernosti. Če je organ na prvi stopnji odločanja ugotovil določene nekonsistentnosti v izjavah tožnika in njegove žene, potem bi moral dati tožniku možnost, da neskladja pojasni preden je organ izdal prvostopenjski akt.
Uporaba določila 9. člena ZTuj-1 je očitno napačna, ker upravni organ ni upošteval Direktive 64/221/EGS v zvezi z sodbo SES C-503/03 z dne 31. 1. 2006. V zvezi s to direktivo pa velja sodna praksa, po kateri se družinskemu članu državljana EU vstop na ozemlje države članice prepreči le, če taka oseba predstavlja resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes.
Tožnikom zgolj dejstvo, da so v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine v njihovi posesti (in to brez pravnega naslova), še ne daje pravnega upravičenja do priznanja lastnosti stranke.
ZDen člen 42, 42/1, 42/2, 51, 51/3, 51/4. ZSOS člen 8, 8/1. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 14, 14/1, 14/2.
denacionalizacija - odškodnina v delnicah
Po 2. odstavku 42. člena ZDen upravičencu v denacionalizaciji ni mogoče priznati odškodnine v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, če mu jih ni mogoče ponuditi, ampak mu je v tem primeru mogoče priznati odškodnino v obveznicah.
davek od osebnih prejemkov - posebni davek na določene prejemke - prispevki za socialno varnost - avtorski honorar - ocena davčne osnove - presoja dokazov v upravnem postopku - dokazno breme
Posamezno izplačilo je mogoče davčno obravnavati kot dohodek avtorja iz avtorskih pravic le, kolikor gre dejansko za tovrsten dohodek, tj. dohodek, ki ga avtor prejme za avtorsko delo (prenos avtorskih pravic). Trditveno in dokazno breme o tem pa je (bilo) tako v davčnem kot v sodnem postopku na tožnici. Zahtevam, ki izhajajo iz pravil o dokaznem bremenu, se stranka ne more izogniti z uveljavljanjem uporabe instituta ocene davčne osnove, kot zmotno meni tožnica.
Listine, ki jih je predložila tožnica v zvezi z obravnavanimi izplačili, je treba presoditi celostno in v medsebojni povezavi.
upravni spor - procesni sklepi - sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - sklep o prošnji za podaljšanje roka - zavrženje tožbe
Sklep, izdan v postopku pred izdajo upravne odločbe, se lahko (samostojno) izpodbija le, kolikor je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
SPZ člen 226, 227/2, 229, 256. ZZK člen 14, 14/2. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 100, 110, 110/2, 110/6, 110/7. EZ člen 19, 59. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist
Pri prenosu ne gre za prenehanje služnosti pri prenosniku in nastanek služnosti pri prevzemniku, temveč novi služnostni upravičenec služnost izvršuje v enakem obsegu, ne spremeni se niti čas, za katerega je bila služnost ustanovljena. Argument za prenosljivost služnosti v javno korist pa je primerljivost s stavbno pravico, kateri je po vsebini in pravni naravi služnost v javno korist podobna.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 24, 24/1, 24/2, 36, 36/1-3. ZPNačrt člen 2, 2/1-8, 34, 34/1, 51, 51/9.
predlog državnega prostorskega načrta - mnenje občine - upravni spor - vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče tožnika ni pozvalo, da dodatno navede okoliščine, na podlagi katerih bi izkazoval, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil znotraj osemdnevnega subjektivnega roka, oziroma se ni ukvarjalo s pravočasnostjo predloga, ker je ugotovilo, da si tožnik iz razlogov, navedenih v obrazložitvi k naslednji točki izreka, ne more izboljšati svojega pravnega položaja niti s pravočasno
vloženo tožbo na podlagi dovoljene vrnitve v prejšnje stanje in doseči, da bi sodišče tožbo obravnavalo po vsebini.
Izpodbijani sklep o pozitivnem mnenju Občine A. k predlogu državnega prostorskega načrta ni upravni akt v smislu določb 2. člena ZUS-1 niti ni zoper izpodbijani sklep dopustna tožba v upravnem sporu z vidika določbe 1. odstavka 4. člena ZUS-1.