ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - odškodninska tožba - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj tožnik niti po pozivu ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pred državnim odvetništvom, s tem pa ni izpolnil procesne predpostavke za začetek pravdnega postopka zoper državo, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP.
To, kar je ponudil tožnik toženi stranki, ni potrdilo o mirnem poskusu rešitve spora, pač pa dokazilo, da je sprožil postopek pred državnim odvetništvom za mirno rešitev spora, kar pa ne zadošča.
GZ člen 92, 92/1, 92/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - postopek po uradni dolžnosti - pravnomočnost odločbe - ugoditev tožbi
Pravnomočnost je dvojna: formalna in materialna. Formalna pravnomočnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu oziroma v drugem postopku sodnega nadzora nad upravo, seveda tudi ne s pritožbo ali z drugim rednim pravnim sredstvom. Formalno pravnomočna je tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.
Ker 1. točka izreka (predhodne) odločbe ni postala dokončna in pravnomočna, je bila po presoji sodišča izdaja v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki je temeljila na zmotni ugotovitvi pravnomočnosti prej navedene odločbe, najmanj preuranjena.
ZBan-2 člen 241, 241/1, 277. ZTFI-1 člen 19, 19/1, 19/1-1, 296/10, 345, 345/2, 347, 347/3, 347/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - pristojnost - postopek nadzora - upravni akt - zavrženje tožbe - odvetništvo
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo, če akt, ki se izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Iz tega razloga je sodišče zavrglo tožbo zoper zahtevo za posredovaje informacij št. 0601-10/2020-11 z dne 7. 12. 2020, saj ta zahteva ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče zavrglo tudi tožbo zoper odredbo tožene stranke št. 0601-10/2020-18 z dne 10.3.2021 ter tožbo v delu, ki se nanaša na točke 1., 2. in 4. odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, opr. št. 0601-10/2020-28 z dne 13. 5. 2021. Zoper odredbo je tožbo zavrglo zato, ker 476. členu ZTFI-1 sodnega varstva zoper odredbe ne predvideva. Zoper 1., 2. in 4. točko odločbe z dne 13. 5. 2021 pa je tožbo zavrglo skladno s 1. točko drugega odstavka 476. člena ZTFI-1, ki izrecno določa, da sodnega varstva ni proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo.
Glede tožnikovega zatrjevanja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za to, da se identiteta kršitelja ne objavi, kot te pogoje določa prvi odstavek 278. člena ZBan-2, ki se skladno s tretjim odstavkom 347. člena ZTFI-1 uporabljajo tudi v tem postopku, sodišče ugotavlja, da bi v tožnikovem primeru lahko bila upoštevna izjema po 3. točki prvega odstavka 278. člena ZBan-2, vendar tožnik nesorazmerne škode ni v ničemer dokazal, temveč jo zgolj pavšalno zatrjuje s trditvami, ki naj bi bile, po tožnikovih navedbah, splošno znane.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - sorazmernost
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja. Tožnik je podpisal registracijski list, v katerem so navedena pojasnila uradne osebe zapisana tudi v njegovem maternem jeziku, česar ne izpodbija. Ob takih okoliščinah sodišče ne more sprejeti tožbenih navedb o nerazumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma. Okoliščina, da je bil prijet izven azilnega doma in da je spreminjal razloge za zapustitev azilnega doma, tudi po presoji sodišča logično nakazuje na možnost tožnikovega odhoda v tujino, kar potrjuje tudi njegova izjava ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito dne 28. 9. 2022, da je njegova ciljna država Italija
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Upoštevaje, da je tožnik vedel, da ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma pa jih kljub temu je, da je šel na vlak, ki pelje v Italijo, ki je (bila) njegova ciljna država in cilj, dogovorjen s tihotapci, da po lastni izjavi iz prošnje, da ne misli počakati do konca postopka v Sloveniji, ker nima denarja, je presoja toženke, da obstaja nevarnost, da bo tožnik pobegnil pred zaključkom postopka, pravilna.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - milejši ukrep - pravica do uporabe jezika v postopku
Na to, da je tožnik razumel, v urdu jeziku zapisano opozorilo o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma, nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan, ko je bil skupaj z ostalimi tujci prijet na vlaku v smeri proti Italiji, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil. Dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti je tako vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Glede na navedena izhodišča pa s posplošenim tožbenim očitkom (da tožnik ni vedel, da se pred podajo prošnje ne sme gibati izven doma; da je iz azilnega doma odšel, ker je le sledil prijatelju) ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Izpolnjeni so pogoji, ki jih določa 6. točka 43. člena GZ za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je investitor izkazal pravico graditi na zemljišču. Je namreč solastnik zemljišča, glede preostelega deleža lastništva navedene parcele pa je predložil overjeno notarsko pogodbo, sklenjeno z solastnikom, ki je bila predlagana za vpis v zemljiško knjigo v korist investitorja kot kupca.
mednarodna zaščita - statusa begunca - subsidiarna zaščita - identiteta - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - posebna družbena skupina - dokazni standard - verodostojnost
Ob upoštevanju informacij o izvorni državi, iz katerih je razvidno, da je družino D. preganjala vojaška hunta, ki ima v Gvineji še vedno podpornike, stopnja tveganja, da bo tožnik kot član družine D. izpostavljen preganjanju in drugim zgoraj omenjenim dejanjem, dovolj realna in visoka, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem zaradi (pripisanega) političnega prepričanja.
Naštete ugovore, ki jih je uveljavljala v tožbi, bi morala po vsebini uveljavljati že v pritožbi. Gre za tako imenovano zahtevo po materialni izčpanosti pravnega sredstva, ki izhaja iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1. To pravilo vzpostavlja dolžnost materialnega izčrpanja pritožbe v upravnem postopku v smislu dolžnega vsebinskega uveljavljanja kršitev, čim je mogoče in ne šele s tožbo.
Drži, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Toda tožnik je spregledal, da se pravni posel ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ).
Sodna praksa je že dlje časa enotna, da v postopku odobritve pravnega posla upravna enota (v določenih okoliščinah) le-tega preveri tudi po vsebini.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Iz podatkov iz baze Eurodac je razvidno, da je tožnik v Bolgariji opredeljen s sklicno številko (case ID) „1“, kar pomeni, da so mu bili prstni odtisi odvzeti kot prosilcu za azil in ne zaradi evidence oseb v tranzitu kot pavšalno zatrjuje v tožbi. Tožnik je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil nobenih novih dokazov in zaradi tega ni upravičen do uvedbe ponovnega postopka za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - predhodni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - dokazno breme
Glede na procesno dejansko stanje, ko tožnik ni navedel ustreznih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ni spoštoval zaostrenih dokaznih standardov, toženi stranki ni treba po uradni dolžnosti pridobiti informacij o izvorni državi.
ZUP člen 224, 229, 229/1, 229/3. ZON člen 1, 1/1, 115, 115/1, 118.
Natura 2000 - naravovarstveno soglasje - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
ZUP vsebuje splošna sistemska pravila o tem, kako se odloča o pritožbi. Za to, ali je zoper odločbo konkretnega organa možna pritožba, kdo o njej odloča in kakšni so njeni učinki, pa je treba uporabiti zakone, ki urejajo posamezna področja in organizacijo upravnih organov. V pričujočem primeru je to ZON.
Besedilo 118. člena ZON ne pušča nobenega dvoma. Naslovljeno je „Zastopanje interesov ohranjanja narave“ in jasno opredeljuje postopke, v katerih tožeča stranka zastopa te interese. Gre za postopke, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja. Med slednje se uvršča Območje Natura 2000. Do enakega sklepa vodijo tudi logična, sistematična in teleološka (funkcionalna) razlaga pravila. Tožeča stranka je namreč organizacija, pristojna za ohranjanje narave (prvi odstavek 115. člena ZON), kar vključuje ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot (prvi odstavek 1. člena ZON).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Iz odločbe toženke z dne 3. 10. 2022 je razvidno, da je že ugotovila dejstva, na katerih temelji tožnikova prošnja za mednarodno zaščito, saj je o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito že odločila.
Po presoji sodišča tako ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotovitvi dejstev, na katerih temelji tožnikova prošnja, izključno s čimer toženka utemeljuje nujnost izrečenega pridržanja v izpodbijanem sklepu.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v tretjem odstavku 7. člena določa, da se parcela objekta določi kot zmnožek površine stavbišča in faktorja 1,5 šele v primeru, če parcele objekta ni mogoče določiti na drug, v odloku pred tem navedeni način. Da se v obravnavanem primeru parcele objekta ne da določiti po dejanskem stanju, navaja tožnik sam (v tožbi, pritožbi); torej pride za določitev parcele objekta (še pred načinom, da se površina stavbišča množi z 1,5) v poštev določitev po merilih in pogojih veljavnega prostorsko izvedbenega akta občine, to je OPN Cerknica. Sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi organ ne mogel uporabiti določbe OPN Cerknica o minimalni velikosti parcel, namenjenih gradnji. Vsekakor gre za objektiven način določitve parcele objekta za primer, da ni (že) določena, in za njegovo uporabo govorijo tudi razumni in stvarno utemeljeni razlogi (ne upošteva se zgolj stavbišča, pač pa skupna tlorisna površina, ki upošteva število etaž, in določi se minimalna velikost parcele za stavbo). Pri določitvi parcele objekta z uporabo faktorja 1,5 po mnenju sodišča gotovo ne bi šlo za tesnejšo stvarno povezanost med objektom in parcelo kot pri določitvi parcele po uporabljeni določbi OPN Cerknica.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker ni izkazano, da je bil tožnik pred samovoljno zapustitvijo azilnega doma v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Tožnica pravilno opozarja, da je taka obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Toženka namreč istočasno trdi, da mora pri "Wangiri klicih" uporabnik poklicati nazaj, pri čemer navaja, da je uporabnik prepričan, da klic ni bil vzpostavljen in ne ukrepa, sistem pa klica ne prekine sam. Obenem trdi, da stranka z interesom ni klicala nazaj, ampak je bil klic sistemsko generiran. Že iz tega opisa izhaja nasprotje med pojasnili toženke o tem, kaj so "Wangiri klici" in na kakšen način povzročijo stroške.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev - osebni razgovor
Tožnik je s svojimi dejanji izkazal, da nima namena ostati v Sloveniji, saj je po tem, ko je bil že nastanjen v sprejemnih prostorih azilnega doma, te prostore zapustil in to prav z namenom, da bi odšel v Italijo. Sodišče ne more slediti temu, da tožnik ni dobro razumel tolmača, ko se je izpolnjeval registracijski list. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da naj bi bil ukrep nesorazmeren. Tožnik je, kot je bilo že pojasnjeno, s svojim ravnanjem izkazal nevarnost pobega in je imela tožena stranka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce, razen tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način.
Sodišče ne pritrjuje navedbam tožeče stranke, da je zato, ker je bil že opravljen osebni razgovor, prenehal razlog za omejitev gibanja. Ne glede na to, da je osebni razgovor bil opravljen, odločba o tožnikovi prošnji še ni bila izdana. Poleg tega se v postopku mednarodne zaščite lahko izvajajo tudi drugi dokazi in ne zgolj zaslišanje prosilca, kot je na primer pridobitev določenih poročil in podobno. Dokler ni izdana odločba o tožnikovi prošnji, je še vedno potrebno zagotoviti navzočnost tožnika.
ZON člen 8, 8/1, 8/2. Odlok o javnem redu na območju Velike planine (2001) člen 8, 9.
ohranjanje biotske raznovrstnosti - varstvo naravnih vrednot - prometni režim
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke v izpodbijanem sklepu, da tožnik z vlogo za izdajo dovoljenja ni izkazal obstoja nobene od izjem po 9. členu Odloka o javnem redu na območju Velike planine. Tožnik namreč ni zaprosil za dovoljenje za (npr.) posamično dostavo materiala do objekta ali njegovo oskrbo, pač pa je zaprosil za časovno neomejeno dovoljenje („letno dovoljenje“) za dostop z vozilom na motorni pogon (z avtomobilom in motornimi sanmi) do objekta v njegovi lasti, in sicer brez opredelitve specifičnega namena dostopa, kot ga omogoča Odlok, pač pa zgolj s sklicevanjem na to, da ima v navedenem objektu prebivališče