mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - nevarnost pobega - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Glede na to, da je bil tožnik opozorjen, da ne sme zapustiti azilnega doma, pa bi se seveda moral zavedati, da ne sme zapustiti niti Republike Slovenije. Kajti, če ne bi zapustil azilnega doma tudi ne bi mogel zapustiti Slovenije, kar pa je poskušal storiti. Na registracijskem listu je namreč opozorilo o tem, da je seznanjen, da prostorov azilnega doma ne sme zapustiti, ker bo sicer obravnavan po Zakonu o tujcih. Obvestilo je napisano v Urdu jeziku, ki je uradni jezik Pakistana. Tožnik je obvestilo podpisal, ne da bi izpostavil, da jezika ne razume.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku
Tožnikove navedbe o kršitvah njegove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma niso utemeljene. Ob upoštevanju navedenega je dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
Kot izhaja iz določb 52. člena ZJZP napake oziroma pomanjkljivosti pri imenovanju strokovne komisije po tem členu zahtevajo spremembo sestave komisije. Po presoji sodišča navedeno velja tudi za primer nekompetentno sestavljene komisije, saj logična razlaga določb 52. člena ZJZP kaže na to, da je namen te določbe omogočiti nadaljevanje postopka s kompetentno in strokovno usposobljeno komisijo, kjer ni izločitvenih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na njeno neobjektivnost. Navedeno torej ne zahteva ustavitve postopka, za razveljavitev javnega razpisa pa ni v zakonskih določbah ZJZP nobene materialnopravne podlage.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), zaradi česar bi tožnik sicer lahko imel pravni interes za vložitev tožbe zoper odločitev organa brezplačne pravne pomoči o izplačilu stroškov odvetnika, vendar zgolj v primeru, če bi zatrjeval, da je nagrada za opravljene storitve odmerjena previsoko.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik je bil dne 24. 9. 2022 v jeziku, ki ga razume, ustrezno seznanjen s posledicami njegove zapustitve azilnega doma in da se je teh posledic tudi zavedal. Na to dodatno kaže tudi dejstvo, da je takoj, ko je bil dne 26. 9. 2022 prijet s strani policistov, podal novo namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca (oziroma da njegova predhodno podana prošnja ni več relevantna ter da mora podati novo), pa je to kljub temu storil. Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča tudi sicer jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - milejši ukrep
Tožniku so znane osnove azilnega postopka, med drugim tudi posledice samovoljne zapustitve azilnega doma. V izjavi, da ni razumel posledic samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, ni zaznati resnicoljubnosti ampak sprenevedanje. Glede na take okoliščine niso utemeljene tožbene navedbe o kršitvah tožnikove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
Tožbene navedbe o tem, da morajo v splošno zavezujoči navedbi biti določena objektivna merila, na katerih temeljijo razlogi za sum pobega, ter da v ZMZ-1 kriteriji, po katerih bi toženka lahko to nevarnost presojala, niso določeni, češ da je v 31. točki 2. člena ZMZ-1 sicer o tem pojasnjeno, vendar preveč ohlapno, ne vzdržijo sodne presoje. Te tožbene navedbe so očitno neutemeljene, saj je bila z ZMZ-1A dosedanja 31. točka 2. člena ZMZ-1 črtana, s to isto novelo pa je zakonodajalec v novem 84.a členu vzpostavil pravno podlagi za omejitev gibanja na Center za tujce v primeru, ko ukrepa obveznega zadrževanja na azilni dom po peti alineji prvega odstavka 84. člena ni mogoče učinkovito izvesti, v skladu z drugo in peto alinejo prvega odstavka 84. člena pa so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
brezplačna pravna pomoč - Državno odvetništvo - oškodovanec - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Oškodovanki v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre.
Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru tožnik kot zastopnik javnega interesa, se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnica ima od 26. 8. 2013, ko je skupaj z mladoletnim sinom F. F. prišla v Slovenijo zaradi njegovega šolanja, osebne interese v Sloveniji. Vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, predstavljajo pomembno rezidenčno vez posameznika v Sloveniji. Tožnica ima že od 3. 6. 2013 dalje v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče. Od navedenega dne je bila tožnica v Sloveniji tudi v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas pri pravni osebi B., d.o.o., katere ustanoviteljica in 100% lastnica je bila od 6. 11. 2012 do 10. 4. 2019. Od 4. 6. 2019 pa je tožnica zaposlena pri pravni osebi C., d.o.o., katere ustanoviteljica je. V Sloveniji ima tožnica aktivna dva osebna računa. Skupek vseh naštetih okoliščin kaže na to, da ima tožnica središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, kjer se tožnica v večjem delu leta zadržuje, kjer prebiva, dela, skrbi in preživlja mladoletnega sina in kjer jo obiskuje mož.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - omejitev gibanja - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Kriteriji za ugotovitev obstoja nevarnosti pobega so urejeni v 84.a členu ZMZ-1 z naslovom "nevarnost pobega", iz katerega je med drugim razvidno, da se šteje, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, če je oseba predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti oziroma jo je zapustila (druga alineja 84.a člena ZMZ-1).
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - preprečevanje nasilja v družini - lex specialis - napačna uporaba materialnega prava
Po izrecni določbi 26. člena ZPND se pri dodelitvi BPP žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (tako subjektivni kot objektivni pogoj), zato po mnenju sodišča v postopkih v zvezi z BPP po ZPND, ki bi ga organ moral upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ne pride v poštev niti uporaba določb ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP ter o vračilu sredstev iz naslova BPP (členi 41 do 43 ter 46 do 49 ZBPP), saj so te določbe povezane z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca oziroma s spremembo le-tega v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP.
ZUP člen 105, 105/1. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil tožbi zoper akta, s katerima je tožena stranka predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s predhodnim zavrženjem vloge tožnika za podaljšanje roka za dopolnitev vloge.
Ker sta bila akta o zavržbi predloga za podaljšanje roka odpravljena v drugem upravnem sporu in ker iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka glede na odločitev sodišča tožniku podaljšala rok za dopolnitev vlog, tožnik nima več pravnega interesa za konkretni tožbi, to je za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zavržbo podaljšanja roka, saj je organ dejansko vrnil zadevo v prejšnje stanje. Torej ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče v tem upravnem sporu sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj je tožena stranka dejansko vrnila postopek v fazo, kot jo z izpodbijano tožbo tožnik želi, je po presoji sodišča prenehal pravni interes tožnika za odpravo te odločbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4, 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - ugotavljanje dejstev - začasna odredba
Tožena stranka je zmotno razlagala prvi del določila /.../“da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti.“ Tega določila ni mogoče razlagati v strogi navezavi na pogoje za izvedbo osebnega razgovora po 38. členu ZMZ-1. Kajti, osebnega razgovora po izvedenem razgovoru ob podaji prošnje za mednarodno zaščito po ZMZ-1 ni potrebno opraviti samo, če lahko pristojni organ prizna status begunca, če gre za osebe, ki ne morejo samostojno sodelovati v postopku, če ima organ vse informacije za odločitev o odgovorni državi članici EU, kar bi pomenilo, da bi bil skoraj v vsakem primeru in vedno izkazan zakonski pogoj za pridržanje po ZMZ-1. Takšna razlaga je v nasprotju s standardi, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep.
Kadar se v okviru sodnega pregleda izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevnega prosilca nemudoma izpusti.
ZRud-1 člen 52, 53, 54. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 14, 17, 18, 19. ZUP člen 144. ZDavP-2 člen 125, 125/1.
rudarstvo - sanacija - skrajšani ugotovitveni postopek - instrukcijski rok - zastaranje obveznosti - stroški postopka - delni uspeh
Rok za izdajo odločbe o odmeri rudarske sanacnine, določen v prvem odstavku 22. člena ZRud-1, ima naravo instrukcijkega roka.
Ker je narava sanacnine opredeljena kot javna dajatev, ki je v svojem bistvu podobna davku, mora sodišče upoštevati zastaralne roke, določene v ZDavP-2.
Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanj enaki, kot če bi uspel s tožbo v celoti, zato mu je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4, 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - ugotavljanje dejstev - začasna odredba
V situaciji, kot je bila obravnavana, ko je tožnik na glavni obravnavi prepričljivo in avtentično opisal, da je v skupini 5 ali 6 oseb odšel skozi glavni izhod Azilnega doma, ob dnevni svetlobi (okrog 17. ure) zapustil Azilni dom, mimo varnostnika, ko naj bi več drugih prosilcev odhajalo iz Azilnega doma, ko se je tožnikova skupina odpravila peš proti železniški postaji v Ljubljani, brez da bi se kakor koli skrivala, četudi z namenom, da odidejo v Italijo, je bistveno, ali je iz podatkov v spisu nedvoumno razvidno, da je bilo tožniku kadar koli pred tem na individualen način pojasnjeno v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti sprejemnih prostorov Azilnega doma.
Tožena stranka zmotno razlaga prvi del določila /.../“da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti.“ Tega določila ni mogoče razlagati v strogi navezavi na pogoje za izvedbo osebnega razgovora po 38. členu ZMZ-1. Kajti, osebnega razgovora po izvedenem razgovoru ob podaji prošnje za mednarodno zaščito po ZMZ-1 ni potrebno opraviti samo, če lahko pristojni organ prizna status begunca, če gre za osebe, ki ne morejo samostojno sodelovati v postopku, če ima organ vse informacije za odločitev o odgovorni državi članici EU, kar bi pomenilo, da bi bil skoraj v vsakem primeru in vedno izkazan zakonski pogoj za pridržanje po ZMZ-1. takšna razlaga je seveda v nasprotju s standardi, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep.
mednarodna zaščita - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker iz vročilnice v upravnem spisu izhaja, da je bil sklep tožniku vročen 28. 9. 2022, sodišče ugotavlja, da je tožnik tožbo vložil po izteku tridnevnega roka za vložitev tožbe.
Stranka v upravnem sporu ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva zoper upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, ampak mora najprej izčrpati pravno sredstvo v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče. Če stranka tega ne stori ali pa če je to storila prepozno, nastopi pravna posledica, ki je v tem, da se vložena tožba s sklepom zavrže.
Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Za njihovo izkoriščanje je potrebno pridobiti koncesijo ter plačevati ustrezno nadomestilo, to je rudarsko koncesnino in zagotavljati in plačevati rezervirana sredstva za sanacijo.
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da je pravica tožene stranke do odmere sanacnine za leto 2013 zastarala. Ker je o predmetni obveznosti tožeče stranke treba stranki kot zavezancu za plačilo te dajatve izdati upravno odločbo, ki vzpostavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti, je ta obveznost tožeče stranke kot takšna sorodna drugim javnim dajatvam in davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2, kjer je je določeno, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis davčnega dolga - premoženje, ki spada v stečajno maso - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Ker premoženje sodi v stečajno maso, ga tožnik ne more uporabljati in z njim razpolagati, prav tako ga ne sme in ne more unovčiti, da bi lahko iz kupnine poravnal davčno obveznost. Zato ga pri odločanju o vlogi za odpis davčnih obveznosti in pri ugotavljanju tožnikovega premoženjskega stanja ni mogoče upoštevati.