davek od dohodkov iz dejavnosti - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba s sklepom organa druge stopnje zavržena iz procesnih razlogov, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožeča stranka pa z odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložila tožbo v upravnem sporu.
ZLV člen 41-3, 76, 96, 96a, 97. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
lokalne volitve - volitve župana - volitve članov občinskega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep občinske volilne komisije o določitvi volišč, katerega odpravo predlaga tožnik v tožbi, po svoji vsebini ne predstavlja katerega od aktov, ki jih je po citiranih določbah ZLV dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Določitev posameznih volišč pa tudi sicer ne predstavlja posamičnega akta, s katerim bi se urejala posamična razmerja, saj gre za eno od splošnih volilnih opravil, ki so potrebna za izvedbo volitev ali glasovanja na ravni občine. Zoper akt, s katerim občinska volilna komisija določi volišča, sodno varstvo v upravnem sporu ni predvideno niti z ZUS-1 niti z ZLV ali s katerim drugim zakonom.
ZPOmK-1 člen 27, 27/4, 27/5. ZUP člen 99. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 18/2, 18(3), 23(3).
varstvo konkurence - denarna kazen - vrnitev v prejšnje stanje - olajševalne okoliščine
Toženka ni upoštevala vseh olajševalnih okoliščin. Tožnik namreč s sklicevanjem na epidemijo in praznike ni ugovarjal zgolj obstoju kršitve, ampak je že v dopisu z dne 8. 1. 2021 uveljavljal tudi, naj toženka to upošteva kot olajševalne okoliščine oziroma naj zaradi tega kazni za kršitev ne izreče. Epidemija Covid-19 pa je po presoji sodišča podjetjem gotovo otežila poslovanje, saj je splošno znano, da sta Vlada in Nacionalni inštitut za javno zdravje pozivala delodajalce naj odrejajo delo na domu, v takem primeru pa ni dvoma, da je bilo v podjetju prisotnih manj ljudi kot sicer, kar je motilo dotlej ustaljene delovne procese in spreminjalo delovne zadolžitve. Bližajoči prazniki so zagotovo neodvisno od volje tožnika prav tako vplivali na dolžino zamude. Toženka nadalje ni upoštevala obnašanja tožnika, ki je pred kršitvijo in po njej zaprošene podatke posredoval v zahtevanih rokih. Napako je zaznal sam in se brez dodatnega poziva sam odzval na toženkine zahteve.
Iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
Tako skopa in splošna utemeljitev prvostopenjskega upravnega organa ne zadošča za preizkus po zakonu predvidenega ukrepa odstranitve. Prvostopenjski organ ni obrazložil, ali je izrečeni ukrep odstranitve objekta najprimernejši ukrep za dosego zasledovanega cilja in zakaj zasledovanega cilja ni mogoče doseči z drugimi, milejšimi ukrepi, navedenimi v 154. členu ZGO-1.
Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena, za tožnika nima več nikakršnih pravnih posledic, torej tudi ne posega v njegovo pravno korist.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - kmetijsko gospodarstvo
Tožena stranka ni ugotavljala, ali nepremičnine v izključni lasti tožnika in nepremičnine v solasti tožnika in njegove pokojne mame predstavljajo kmetijsko - gozdarsko gospodarsko enoto, kot to opredeljuje 2. člen ZDKG, torej enovito kmetijsko gospodarstvo.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - subvencija - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge - retroaktivnost
Sodišče se sicer strinja s toženko, da pretečenih rokov praviloma ni mogoče podaljšati. Vendar to ne more veljati za primere, kadar rok z učinkom za nazaj podaljša zakon oziroma določi drugačen rok, kot je bil prvotno določen za isto opravilo. Ravno to pa je bilo storjeno s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, ki izrecno določa, da je rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije, ne glede na rok, določen v 16. členu ZIUOOPE, 10. december 2020. Taka je tudi ustaljena praksa naslovnega sodišča3. Iz sistemske uvrstitve te določbe v poglavje z naslovom „Odstop od določb določenih zakonov“ in njene jezikovne razlage namreč jasno izhaja, da učinkuje retroaktivno, tj. tudi na tiste zadeve, o katerih v času, ko je zakon stopil v veljavo, še ni bilo pravnomočno odločeno. S tem ni kršen 156. člen Ustave, saj retroaktivno učinkovanje v tem primeru določa zakon, v pridobljene pravice pa ni poseženo.
URS člen 14. ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - upravičenec - pogoji - pravo EU - pravni učinki - implementacija - načelo enakosti pred zakonom
Posojila družbenikov družbi se štejejo za premoženje družbe le v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, zato 498. člen ZGD-1 v obravnavani zadevi, ki ni postopek zaradi insolventnosti, ni uporabljiv. Tako je znašal tožničin celotni kapital (AOP 56) –20.605,30 EUR. Tožnici kot družbi z omejeno odgovornostjo je na dan 31. 12. 2019 zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar je „podjetje v težavah“ v skladu z (a) podtočko 18. točke 2. člena Uredbe 651/2014.
Začasni okvir glede na svoj namen in vsebino, glede na pravno teorijo, sodno prakso Sodišča EU in Splošnega sodišča nima zavezujočega učinka za države članice in se v državah članicah ne uporablja neposredno. Začasni okvir posamezni državi članici ne nalaga nobenih obveznosti v smislu, da bi morala zakonsko urediti in zagotoviti državno pomoč, temveč ji zgolj sporoča, katero državno pomoč bo Komisija štela za združljivo z notranjim trgom, če se bo zanjo odločila, in pod katerimi pogoji.
Iz 109. do 112. člena ZIUOPDVE je razvidno, da RS ni implementirala izjeme „podjetja v težavah“ za mikro in mala podjetja v slovenski pravni red, zato se ta izjema v RS ne uporablja. To pomeni, da morajo pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, da niso „podjetja v težavah“ izpolnjevati tudi mikro in mala podjetja.
113. člena ZIUOPDVE je treba razlagati tako, da zgolj tisti pogoji, za katere so se države članice odločile, da jih bodo predpisale v nacionalni zakonodaji, se izvajajo v skladu z navedenima točkama Začasnega okvira. Z obravnavano določbo pa ni mogoče širiti zakonsko predpisanih pogojev za dodelitev te državne pomoči, zato določbe 113. člena ZIUOPDVE ni mogoče razlagati, češ da mora RS med prejemnike državne pomoči vključiti tudi mikro in mala podjetja, ki so v težavah.
imenovanje notarja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ustavitev postopka
Z ustavitvijo postopka imenovanja notarja, ki se je začel in tudi končal po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno strankino pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Zato sklepa o ustavitvi postopka imenovanja notarja v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes - javna cesta - preizkus izpodbijane odločbe
Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja nedvoumno, v kakšnih dimenzijah naj bi bili projektirani posamezni elementi predmetne ceste, kolikor bi bilo mogoče razumeti, da je cesta projektirana v širini 5,5 m, pločnik pa v širini 1,5 m, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni podlagi in ob upoštevanju katerih relevantnih dejstev so bile določene navedene dimenzije, tožbenih navedb o tem, da bi bila cesta in pločnik po veljavnih predpisih lahko tudi ožja ter da posledično razlastitev (v izvedenem obsegu) ni nujna, ni mogoče preizkusiti.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2, 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pravica do zasebnega in družinskega življenja - vezanost na zahtevek - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
51. člen ZTuj-2 je treba razlagati v skladu z EKČP in Ustavo tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP. Zato upravni organ ni pravilno uporabil navedene zakonske določbe, zaradi česar tudi ni presojal tožničinih življenjskih okoliščin (da od rojstva živi v Sloveniji in je brez državljanstva), čeprav jo je zaslišal ravno zaradi zatrjevanega dolgotrajnega bivanja v Republiki Sloveniji.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - pogoji javnega razpisa - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - tožbena novota - nova dejstva - novi dokazi - prekluzija - enakost pred zakonom - načelo enakosti
Sodišče je presodilo, da je sporni pogoj iz šeste alineje četrtega odstavka 4. b) točke Javnega poziva, ki trajanje izločitve kršiteljev iz dodeljevanja javnih sredstev ne razlikuje glede na naravo in težo kršitve, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti. Po povedanem sodišče ne more preizkusiti ali je upravni organ uporabil diskrecijsko pravico v okviru pooblastil, ki naj bi mu ga dajal zakon.
ZGO-1 člen 148, 148/1. ZUP člen 220, 251, 251/3, 298, 298/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pritožbeni postopek - vrnitev zadeve v ponovni postopek - dopolnilna odločba
Prvostopenjski organ je s tem, ko je v ponovnem odločanju (po odpravi 3. točke izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in vrnitvi v ponovno odločanje) odločil z izdajo dopolnilnega sklepa, kršil pravila postopka. V prvotnem sklepu je namreč odločil tudi v tej, torej 3. točki izreka (ko je v primeru neizpolnitve obveznosti še v naknadnem roku tožniku zagrozil z novo denarno kaznijo), le odločitev je bila nezakonita, posledično odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje. Hkrati je organ z načinom odločitve, kot izhaja iz izreka (ko je spremenil 3. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in jo nadomestil z novo 3. točko izreka tega istega sklepa, tj. sklepa z dne 25. 9. 2020, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), vezal čas izpolnitve obveznosti tožnika v tej točki na prejetje sklepa z dne 25. 9. 2020, torej za nazaj - retroaktivno, kar ne bi smel.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - ugoditev tožbi - neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - odprava odločbe - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka razveljavila dovoljenje za stalno prebivanje tožnice v Republiki Sloveniji ter zavrnila prošnjo tožnice za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS. V obnovljenem postopku je zaključila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v RS, ki se zahteva za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev tožene stranke ni pravilna, saj dolžina časa trajanja odsotnosti, ki bi izkazovala dalj časa trajajočo odsotnost (več kot 6 zaporednih mesecev in nad skupno deset mesecev) v postopku ni bila dokazana, temveč je nedvomno izkazano dolgotrajno tolerirano bivanje tožnika in njegove družine s strani RS na njenem območju.
Prav tako ni razvidno, da bi bili na tožničini strani podani v demokratični družbi nujni razlogi, ki bi zaradi državne oziroma javne varnosti, ekonomske blaginje ali varovanja zdravja, morale oziroma pravic in svoboščin drugih ljudi ali preprečevanja kaznivih dejanj, prevladali nad pravico do varovanja zasebnega življenja tožnice.
Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj bi za to skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUS-1 v zvezi s 65. členom ZUS-1 potrebovalo tak postavljeni zahtevek stranke, ki ga tožnica ni podala.
brezplačna pravna pomoč - predkazenski postopek - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - Državno odvetništvo - oškodovanec
Zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanca ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njegove pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Glede na navedeno stranki z interesom kot oškodovancu v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre.
komunalni prispevek - priključitev na komunalno opremo - napačna uporaba materialnega prava - javna komunalna infrastruktura - komunalna infrastruktura - ugoditev in tožbi
Občina mora sprejeti poseben odlok in v njem določiti podlage za odmero komunalnega prispevka v primeru obremenitve obstoječe komunalne opreme (kot ji to nalaga ZUreP-2 in na njegovi podlagi izdana Uredba o programu opremljanja). Take vsebine ne vsebuje niti Odlok o komunalnem prispevku v občini Hoče - Slivnica niti Odlok o programu opremljanja.
Tožena stranka komunalnega prispevka ni upravičena odmeriti, če v izgradnjo komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni vložila nobenih sredstev, ampak ga je zgolj prevzela v upravljanje. Komunalni prispevek (ki je po svoji vsebini javna dajatev) je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 22, 22/2, 22/2-6, 22/2-7.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvzeta poslovna sposobnost - skrbnik za poseben primer - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika s tem v zvezi pozval na dopolnitev njegove vloge ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je organ zagrešil bistveno kršitev določb ZUP utemeljen. Sodišče namreč izpodbijane odločbe, glede na to, da ne vsebuje obrazložitve glede zavrnitve izjemne BPP, za katero je tožnik, kot rečeno, izrecno zaprosil, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da mu je kršena pravica do pravnega sredstva v postopkih za dodelitev BPP. Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih in pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.1 Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP iz II. in III. poglavju ZBPP ne presoja, pač pa se že na podlagi določbe 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.
lekarna - zavrženje tožbe - aktivna legitimacija - tožba upravnega organa prve stopnje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi kot prvostopenjski upravni organ izdala odločbo, ki je bila odpravljena z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo Ministrstva za zdravje po nadzorstveni pravici.
Organ, ki je odločal v končanem postopku, ni ne stranka postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani akt, ne zastopnik javnega interesa v upravnem sporu. Organ namreč ni nosilec pravic in obveznosti, temveč ima pooblastilo za odločanje.
Odločanje o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne pomeni izvrševanje nalog tožeče stranke kot občine. Ta njena naloga pa ne pomeni, da gre pri odločanju o tem za pravice, obveznosti ali pravne koristi občine, pač pa za izvrševanje zakonske naloge, ki pomeni njeno pristojnost. Varstva teh pa ji upravni spor ne zagotavlja.