ukrep občinskega inšpektorja - izvršljivost odločbe - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - neizvršljivost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, je v izvršilnem postopku kljub temu treba vsebinsko presojati, saj je nezmožnost izvršitve razlog tudi za ničnost odločbe (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). V neskladju z načelom pravne države bi bilo prisiljevati zavezance k izvršitvi obveznosti, ki je objektivno gledano ne bi bilo mogoče izvršiti.
Iz podatkov spisa in iz izpodbijanega sklepa sledi, da se postopek davčne izvršbe, ki je bil začet zoper tožnika, ustavi in da se razveljavijo tudi vsa opravljena dejanja v postopku izvršbe. Predmet spora v tej zadevi torej ni sklep, s katerim se davčna izvršba uvaja in izvršuje (s posegom na premičnino - osebni avto oziroma na denarna sredstva tožnika) in na katrega se nanaša pretežni del tožbenih ugovorov, temveč sklep o ustavitvi zadevne davčne izvršbe. To pa pomeni, da je odločitev za tožnika v celoti ugodna in da tožnik tudi v primeru uspeha v upravnem sporu ne more izboljšati svojega položaja.
Ker si tožeča stranka s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati pravnega položaja, nima pravnega interesa za tožbo.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 15, 15/6. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odmera stroškov - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta - odgovor na revizijo - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožnica nesporno vložila dva odgovora na dve reviziji in za oba priglasila tudi stroške, organ za BPP pa se je v izpodbijanem sklepu skliceval zgolj na revizijsko vrednost spornega predmeta, navedeno v reviziji B., d.d., ter ob tem, da iz revizije družbe A., d.d. izhaja drugačna revizijska vrednost spornega predmeta oziroma drugačna višina priglašenih stroškov s tem v zvezi, je tožničin ugovor o nasprotju med listinami v spisu in izpodbijanim sklepom utemeljen.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - drugi dohodek - posojilna pogodba - povezane osebe - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - trditveno breme - sodelovanje v postopku - tožbena novota
Tožnik na terminu pri uradni osebi, ki je vodila postopek, kot izhaja iz zapisnika, ni podal konkretnih vsebinskih navedb, kakršne navaja v tožbi, niti dokaznih predlogov. Kopije pritožbe stranke B., ki je bila vložena v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora proti tej isti pravni osebi in ki jo je tožnikov pooblaščenec v vednost postal prvostopenjskemu davčnemu organu v tu obravnavani zadevi, pa ni mogoče šteti za tožnikovo vlogo. Poleg tega tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe zlasti tudi ni predložil prav nobenih dokazov oz. ni podal nobenih dokaznih predlogov. Tožnik je bil v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pozvan k sodelovanju ter izjasnitvi in predlaganju dokazov, kar bi lahko storil bodisi pisno bodisi ustno, pri tem pa bi v vsakem primeru šlo za samostojno procesno dejanje.
imenovanje notarja - ustavitev postopka začetega po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj organ z njim ne odloči vsebinsko. Pojasnilo je, da sklep o ustavitvi postopka predstavlja odločitev procesne narave in ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidatov, temveč se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega postopka javnega razpisa in zato ne more biti upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Glede na to po presoji Vrhovnega sodišča tožba zoper sklep, s katerim je bil postopek imenovanja notarja ustavljen, ni dopustna. Poudarilo je tudi, da se položaj ne razlikuje od ustavitve drugih, po uradni dolžnosti uvedenih postopkov, ki po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča niso upravni akt, ker se z njimi ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja strank v postopku.4
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Med strankama ni sporno, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. Vendar pa citirana določba pete alineje 8. člena ZBPP izrecno določa, da v takšnem primeru BPP ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga - dokazila k vlogi
Sodišče sodi, da bi moral tožnik, v skladu s pozivom, svojo prošnjo za dodelitev BPP ustrezno dopolniti in toženki med drugim predložiti osnutek odškodninske tožbe, saj ni moč od toženke pričakovati, da bo vpogledovala v vse zadeve tožnika in ugotavljala, kaj vse je tožnik enkrat že predložil toženki v drugih zadevah. Ker je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP pomanjkljiva in ker se tožnik na poziv toženke ni odzval, je toženka pravilno oprla svojo odločitev na drugi odstavek 67. člena ZUP in njegovo prošnjo zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Glede na citirano določbo četrte alineje 8. člena ZBPP sodišče pritrjuje stališču organa za BPP, da za sestavo in vložitev pritožbe zoper tisti del sklepa, s katerim je izvršilno sodišče upnika kot kupca dolžnikove nepremičnine oprostilo plačila dela kupnine ter mu naložilo plačilo preostanka kupnine, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, BPP ni mogoče dodeliti.
lokalne volitve - lista kandidatov - občinska volilna komisija - formalna pomanjkljivost
Upravno sodišče se je že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju je uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.
gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalen objekt - pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama.
Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Tožnik sam izpove, da je v dosedanjem postopku navedel nepravilne podatke zato, ker so bili z njim Pakistanci, ki naj bi mu rekli, da ne sme reči, da je iz Indije in da bo lažje dobil zaščito oz. dovoljenje, če bo rekel, da je iz Pakistana. To kaže na to, da je tožnik zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku, da se je zavedal v kakšnem postopku je in da je postopek razumel. Glede na to sodišče ne sprejema, da tožnik ne razume urdu toliko, da ne bi razumel pojasnil in opozoril. To dokazuje tudi dejstvo, da je tožnik potrdil vse ostalo iz registracijskega lista z dne 10. 10. 2022 in za navajanje neresničnih podatkov navedel celo razlog, zato sodišče ne verjame, da (le) opozorila pa tožnik ne bi razumel.
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku.
ZUP člen 213. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 98, 99, 100.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičeni stroški - razvoj podeželja
Prvi odstavek 100. člena Uredbe o izvajanju ukrepa v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 jasno določa, da mora vlagatelj v njem naštete splošne pogoje izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis. To pa pomeni, da mora imeti gradbeno dovoljenje, iz katerega izhaja, da je investitor, na dan, ko odda vlogo. Iz 89. člena Uredbe pa izhaja, da se splošni stroški v zvezi z naložbo priznajo, če so vlagatelju nastali po 1. januarju 2014.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - posebne okoliščine
Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne razume prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik. V punjabi jeziku bi ga seznanila z vsemi opozorili, ki jih ta list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje. Da se je tožnik zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve azilnega doma, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan (10. 10. 2022), ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno podal namero za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - jezik postopka
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da tožnik policistom PP Koper zavestno ni razkril svoje prave identitete in državljanstva; predstavil se je kot pakistanski državljan, ki govori angleščino in urdu. Splošno znano dejstvo je, da je jezik urdu pakistanski nacionalni jezik in uradni jezik šestih držav Indije. Ker je torej tožnik slovenski policiji zatrdil, da je pakistanski državljan, policija tako ni imela nobenega razloga, da mu ne bi verjela, da govori pakistanski uradni jezik, ki sta angleški in urdu jezik. Zato mu je zagotovila prevod registracijskega lista v navedenem jeziku z vsemi opozorili, ki jih ta dokument vsebuje. Med drugimi ga je seznanila s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma pred podajo njegove prošnje, torej da bo v tem primeru obravnavan kot tujec. Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne bi razumel prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik ter ga v punjabi jeziku seznanila z vsemi opozorili, ki jih registracijski list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, sam nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje, kar skuša v tožbi sicer neutemeljeno preložiti na toženo stranko.
Za uspešno uveljavljanje predkupnega upravičenja zakupnika, bi moral biti tožnik zakupnik po pravilih ZKZ. Da to ni bil, je nenazadnje sam priznal, ko je pojasnil, da je sklenil ustno najemno pogodbo.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Toženka, kljub jasno izraženemu stališču sodišča glede uporabe materialnega prava, pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni.
Kolikor toženka ni soglašala s stališči Upravnega sodišča iz predhodne sodbe, bi morala zoper to (Upravno sodišče je njeno odločitev odpravilo) vložiti revizijo, pa je ni.
davek na promet nepremičnin - prodajna pogodba - razveza pogodbe - prenos lastništva - nezmožnost izpolnitve pogodbe
Do vpisa lastninske pravice družbe A., d.o.o. v zemljiško knjigo je v obravnavanem primeru nedvomno prišlo (dne 23. 11. 2017). Ker pa kupec ni mogel plačati kupnine, je naknadno (dne 12. 7. 2019) prišlo do razveljavitve prodajne pogodbe. (Ne)možnost izpolnitve pogodbe je razumeti kot nemožnost v objektivnem pomenu besede in ne kot posledico, ki nastane zaradi ravnanja pogodbenih strank. Razlog, da je prišlo do razveljavitve prodajne pogodbe, je bil na strani kupca, ki ni plačal dogovorjene kupnine. Da kupec ni mogel pridobiti in zagotoviti ustreznih finančnih sredstev, s katerimi bi izvedel planirano investicijo, tako da prodajne pogodbe ni bilo mogoče izpolniti, pa ni razlog, da bi lahko govorili o nemožnosti izpolnitve pogodbe zaradi naključnega uničenja stvari.
Zahtevati izdajo odločbe v roku sedmih dni je bila tožnikova pravica in obenem procesna predpostavka za vložitev nadaljnje tožbe, kot to izhaja iz drugega odstavka 69. člena ZUS-1 v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 65. člena ZUS-1. Tožnikovi zapisi o uveljavljanju odškodninske in kazenske odgovornosti, četudi jih je uradna oseba razumela kot grožnjo in sredstvo pritiska, enako pa tudi navodilo ministra, naj se odločba izda nemudoma, niso utemeljen in zakonit razlog za uporabo skrajšanega postopka 144. člena ZUP. Zato je organ odločitev sprejel s kršenjem procesnih pravil v zvezi z samim postopkom odločanja.
Ob povedanem sodišče ugotavlja, da je bila v postopku storjena absolutno bistvena kršitev po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 19, 32, 32/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Pri oceni, ali gre za odvzem svobode je treba upoštevati vrsto, trajanje ukrepa in ostale dejanske okoliščine načina izvajanja ukrepa v konkretnem primeru. Razlika med ukrepom odvzema svobode in omejitvijo gibanja je v intenziteti posega. Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, je šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Tožnik je ves čas upravnega postopka in tudi v upravnem sporu zatrjeval, da pred podajo prošnje ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, in tudi dejansko ni razumel morebitnega pojasnila policistov, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
ZEKom-1 člen 224, 224/2. Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 4, 4/1, 5.
telekomunikacije - postopek nadzora - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov
V okviru zahtev Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji po preglednosti (prvi odstavek 4. člena) niso dopustna razhajanja med dejansko zagotovljenimi hitrostmi prenosa podatkov in oglaševano hitrostjo, nacionalni regulatorni organi pa so dolžni spremljati izvajanje Uredbe ter po potrebi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, naložiti potrebne ukrepe (5. člen Uredbe). Gre za ureditev, ki jo narekuje javni interes. Že jezikovna razlaga določb 4. in 5. člena Uredbe, zlasti pa podprta še z namensko, vodi do njihovega pomena, da se spremljanje in nadzor regulativnega organa ne izčrpata zgolj v njegovih ugotovitvah, ali ponudniki storitev dostopa do interneta zagotavljajo končnim uporabnikom informacije o hitrostih prenosa podatkov ter njihovih možnostih v primeru bistvenega odstopanja od posameznih oglaševanih hitrosti (d) točka prvega odstavka 4. člena Uredbe), pač pa skrb regulativnega organa sega tudi na področje zagotavljanja kakovosti storitev, upravljanja zmogljivosti omrežja in prometa, predmet varstva končnih uporabnikov je tudi vprašanje sklepanja pogodb za hitrosti prenosa podatkov, ki so jih ponudniki storitev sposobni zagotavljati.