mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katero se tožena stranka ni sklicevala.
GZ člen 106. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUP člen 7, 139.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - uporaba predpisa - načelo zakonitosti - pravica do izjave - načelo materialne resnice - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev tožbe
Tožnica za gradnjo zadevnega novega objekta ni imela gradbenega dovoljenja. Tožnica se sicer sklicuje na gradbeno dovoljenje iz leta 1983, ki pa se nanaša na popolno obnovo obstoječe (stare) stavbe, zgrajene sicer pred letom 1967. Kot pa v izpodbijani odločbi ugotavlja inšpektorica, je bila novogradnja zgrajena tudi na drugi lokaciji (stara hiša se je ob gradnji nove hiše postopoma rušila), novogradnja se je zgradila tudi v drugih izmerah in ne gre torej za popolno obnovo obstoječega objekta, temveč za novogradnjo.
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama. Kadar inšpektor ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreče ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejšega ukepa ali ga kar prezreti. Posledično inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To pa bo lahko tožnica dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3. ZUS-1 člen 32, 32/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni pravilna ugotovitev toženke, da je tožnik zapustil Republiko Ciper ilegalno ter na ilegalen način svojo pot nadaljeval proti drugim državam Evropske unije preden je njegov postopek zaključen, s čimer je toženka utemeljevala domnevo begosumnosti iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katere se tožena stranka niti ni sklicevala, saj se do zahtevane začasne odredbe ni opredelila.
Tožena stranka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe. Tudi ni sporno, da v njegovo izgradnjo ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Ob upoštevanju citiranih materialnopravnih podlag je tako po oceni sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka komunalnega prispevka na tej podlagi ne bi smela odmeriti, če v izgradnjo te komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni financirala, temveč jo je prevzela v upravljanje brezplačno.Komunalni prispevek, ki je po svoji vsebini javna dajatev, je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za dopolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi z ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
ZLV člen 51, 72, 74, 74/2, 96, 96a, 97, 97/1, 109, 109/2. ZVDZ člen 56.
lokalne volitve - občinski svet - volitve članov občinskega sveta - določanje kandidatov politične stranke - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke - obseg preverjanja volilne komisije
Sodna praksa Upravnega sodišča je izoblikovala ustaljeno stališče, da pomanjkljivost glede (ne)izvedbe tajnih volitev ni zgolj formalna (primerjaj npr. sodbe Upravnega sodišča II U 339/2010 z dne 18. 9. 2010, II U 336/2014 z dne 13. 9. 2014, II U 340/2014 z dne 14. 9. 2014 in III U 283/2014 z dne 24. 9. 2014). Dolžnost, da bi morala volilna komisija stranko, ki ob vložitvi kandidatne liste ne izkaže obstoja zakonskega pogoja, da so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem, pozvati na dopolnitev, pa ne izhaja niti iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - formalna pomanjkljivost - ugovor - rok za vložitev ugovora
Ugovor, ki je zoper odločitev o potrditvi liste kandidatov vložen, še preden je bila izdana odločitev o tem, ni dopusten. Drugačna razlaga bi izvotlila pomen roka, ki je določen za vložitev ugovora po 96. členu ZLV.
volitve - lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Pritožnikova pritožba ostaja na povsem posplošeni, pavšalni ravni. Pritožnik ne pove, v čem konkretno naj bi bili razlogi izpodbijane odločbe nepravilni ali bistveno pomanjkljivi, v čem konkretno naj bi bilo v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in zakaj nepravilno uporabljeno materialno pravo. Zgolj tako pavšalne, posplošene navedbe pa podlage za ugoditev pritožbi ne morejo dajati.
ZLV člen 96, 96a, 97, 97/1. ZVDZ člen 56, 105, 105/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - pritožba zoper odločbo volilne komisije o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi kandidature vloži vsak kandidat ali predstavnik kandidature, ne pa politična stranka.
Ko gre za vprašanje, ali so kandidacijski postopki tekli v skladu s pravili stranke in ali so vložene kandidature (le) formalno pomanjkljive (ker pravilnost teka teh postopkov ob vložitvi list kandidatov ni izkazana), mora občinska volilna komisija postopati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV in zahtevati od predlagatelja ustrezna pojasnila in odpravo pomanjkljivosti. Če se namreč ugotovi, da njihova odprava ne zahteva izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, gre za pomanjkljivosti, ki so formalne narave, in jih je mogoče odpraviti.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - vsebinska napaka - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Sodišče sodi, da nepredložitev liste kandidatov za volitve v volilni enoti (pač pa zgolj predložitev soglasij kandidatov in podpor volivcev) ni administrativna, pač pa vsebinska napaka. Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. Vložitev liste kandidatov je volilno opravilo, saj brez vložitve liste kandidatov ni mogoče kandidirati na volitvah, hkrati pa je pravilno in pravočasno vložena lista kandidatov prvi pogoj za presojo zakonitosti kandidature.
ZBPP člen 32, 32/2, 33, 33/1, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 140.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč, če ti podatki v prošnji manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo. Kaj v tem pogledu pomenijo podatki o zadevi, iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar je mogoče o tem sklepati že glede na obseg podatkov, ki jih kot obvezne formalne sestavine predpisujeta oba relevantna zakona (ZUP in ZBPP): gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge nikakor ni mogoče obravnavati.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - lista kandidatov - vsebinska pomanjkljivost - potrjevanje kandidatnih list - načelo enakopravnosti
Drugi odstavek 56. člena ZVDZ se nanaša na odpravo formalnih pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinskih nepravilnosti predlagane liste kandidatov.
Lista kandidatov je bila nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti.
Pogoje iz 70.a člena ZLV je treba šteti kot materialne pogoje pri presoji zakonitosti liste kandidatov. V primeru neizpolnitve navedenih pogojev je zato dolžna volilna komisija v skladu z določbo 70.a. člen ZLV in prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - vsebinska pomanjkljivost - zastopanost kandidatov po spolu - stalno prebivališče
Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. V obravnavanem primeru je bila na listo kandidatov v drugi volilni enoti uvrščena kandidatka, ki v tej volilni enoti nima stalnega bivališča in ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko kandidirala v tej volilni enoti. Tako napako pa bi bilo mogoče odpraviti le tako, da bi se ponovil celoten postopek kandidiranja kandidatov v tej volilni enoti.
lokalne volitve - lista kandidatov - potrditev kandidatur - varstvo volilne pravice - določanje kandidatov - zavrnitev kandidature - stalno prebivališče - delna zavrnitev liste kandidatov - volilna pravica - materialni pogoj - formalni pogoj - lista kandidatov za člane občinskega sveta
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je treba navedeni zakonski pogoj iz 68.a člena ZLV pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialni pogoj, tako da je tudi v primeru, ko gre za neizpolnitev pogoja iz 68.a člena ZLV, volilna komisija dolžna v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ3 listo kandidatov zavrniti. Po navedeni določbi namreč volilna komisija, če ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, le to zavrne.
Ker v obravnavanem primeru predpisani zakonski pogoj iz 68.a člena ZLV pri kandidatu na 1. mestu liste kandidatov, C. C., nesporno ni bil izpolnjen, se sodišče strinja s toženko, da ne gre za formalno pomanjkljivost, temveč gre za neizpolnitev materialnega oziroma zakonskega pogoja, na podlagi kogentne zakonske določbe 68.a člena ZLV, ki pa v konkretnem primeru glede kandidata na 1. mestu liste ni bil izpolnjen, kar med strankama niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev toženke po presoji sodišča pravilna in zakonita.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je bil tožnik pred tem, ko ga je prijela policija, ko je bil v taksiju na poti proti Italiji, obveščen o posledicah v primeru, če bo pred odločitvijo o njegovi prošnji poskusil zapustiti Slovenijo, bi lahko zadoščala za to, da je izpolnjen pogoj begosumnosti iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pod pogojem, če bi tožena stanka tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dne 14. 10. 2022 poskušal Republiko Slovenijo ''samovoljno'' zapustiti. Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v pravice tožnika, kot je odvzem prostosti, doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do prepovedi odvzema prostosti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
Potrebnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine pa pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - jezik postopka - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - začasna odredba
Dejstvi, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in hitrost postopka na policijski postaji kažeta, da ob prvi obravnavi pred organi v Sloveniji, tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z navodilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje. Tožnik je tudi prepričljivo opisal dogajanje v azilnem domu, da ga o posledici, ki ga bo doletela, kolikor ga bo zapustil, tudi tam ni nihče obvestil.
Ker ni izkazano, da je bil tožnik pred samovoljno zapustitvijo azilnega doma v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa je toženka tudi nepravilno, uporabila določbo 2. alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Za uporabo povprečenja po 120. členu ZDoh-2 morata biti izpolnjena dva pogoja: da davčni zavezanec prejme dohodek iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let in da ta dohodek prejme na podlagi sodne odločbe.
pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev - mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se je tožnik s svojimi ravnanji in izjavami izkazal za očitno begosumnega in da je očitno želel zapustiti Slovenijo in oditi v Italijo kot ciljno državo. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je podpisal registracijski list, ki je javna listina, v postopku pa je bil vseskozi prisoten tolmač za paštu jezik, ki je tožnikov materni jezik. Tožena stranka je pravilno sklepala, da glede na to, da je že zapustil sprejemne prostore azilnega doma vedoč, da jih ne sme, in da je njegova ciljna država Italija, bo slednje poskušal ponovno storiti, s čimer bo onemogočil ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji njegova prošnja za mednarodno zaščito.