Tožnik ima prav, da bi lahko v primeru, kot je obravnavani, ogled tožnikovih stanovanjskih razmer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, tj. kakšne so dejansko tožnikove bivanjske razmere, ko na eni strani tožnik zatrjuje, da bo v kratkem (oziroma je) brez bivalnih prostorov, na drugi strani pa toženka meni, da tožnik živi pri prijateljih in na tej podlagi oceni tožnikove stanovanjske razmere ter dodeli temu merilu ustrezno število točk.
ZSV člen 74, 74/1, 74/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5, 5-1, 18, 20.
imenovanje v naziv - socialno varstvo - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - zavrnitev imenovanja in napredovanja - izpolnjevanje pogojev
V zadevi je sporna odločitev tožene stranka, ki meni, da mora kandidatka za napredovanje v naziv višja svetovalka na področju socialnega varstva imeti izpolnjene pogoje za napredovanje ob vložitvi predloga in ne v času odločanja o zadevi. Jezikovna in logična razlaga določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive potrjuje, da je izpolnjevanje pogojev bistveno glede na dani rok vložitve predloga.
ZNB člen 39, 39/1, 39/1/2-3, 46a. ZSolI člen 11. ZOFVI člen 2.a. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 8, 11, 12.
inšpekcijski nadzor - COVID-19 - pogoj PCT - odlok - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - šolstvo - podzakonski akt - ugotovitvena odločba - exceptio illegalis - pristojnost - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS
Do odprave neskladnosti se določbi 2. in 3. točke 39. člena ZNB še naprej uporabljata. Ustavno sodišče je zato, da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi do odprave ugotovljene protiustavnosti omogočilo uporabo protiustavnih zakonskih določb. Posledično sodišče podzakonskim predpisom, ki urejajo ukrepe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB za razmerja, nastala po objavi te odločbe v Uradnem listu RS (3. 6. 2021), zaradi v tej odločbi ugotovljene protiustavnosti po že povedanem, ne smejo odreči veljave. Navedeni določbi ZNB ter na njuni podlagi izdani podzakonski akti se po povedanem uporabljajo tudi v času izdaje izpodbijane odredbe (19. 11. 2021).
postopek skupnega dogovora - stalna poslovna enota - izbris družbe iz registra - univerzalni pravni naslednik - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Družbenik družbe, ki preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, ni njen univerzalni pravni naslednik. Vendar pa je pri tem načinu prenehanja zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki. V skladu s sodno prakso je družbenik v takem primeru singularni pravni naslednik izbrisane družbe in kot tak v skladu s 425. členom ZGD-1 odgovarja za morebitne neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Pri tem ni videti ovir, da to stališče ne bi veljalo tudi za morebitne davčne obveznosti, ki bremenijo izbrisano družbo.
Tožnik zatrjuje, da naj bi mu grozilo preganjanje s strani nedržavnega subjekta, to je s strani pripadnikov šiitske veroizpovedi. Vendar pa mora v tem primeru nedržavni subjekt imeti lastnosti iz tretje alineje 24. člena ZMZ-1, ki določa, da je lahko nedržavni subjekt subjekt resne škode le, če prosilcu država ali politične stranke in druge organizacije niso sposobne in nočejo nuditi zaščite.
Zgolj prosilčevo predvidevanje je, da je ravno v njegovem primeru nasprotna stran (šiiti), kljub temu, da je v državi manjšina, uspela izvajati tolikšen nadzor nad policijo in si jo podrediti do te mere, da ne bi sprejemala prijav državljanov, za katere sploh ne more vedeti, kakšne veroizpovedi so, ne more zadoščati kot relevanten dokaz, na podlagi katerega bi lahko tožena stranka z gotovostjo ocenila, da policija v Pakistanu ne deluje in svojim državljanom ne zagotavlja varnosti. Tožena stranka je v odločbi navedla, da je tožnik povedal, da s policijo v Pakistanu nikoli ni imel težav in zato tožena stranka sklepa, da je njegovo navajanje, da mu je policija onemogočala zaščito in mu s tem dejansko povzročila tudi težave, ko ni sprejela njegove prijave, nelogično in zgolj poglobi dvom v resničnost njegovih navedb (str. 25 odločbe). Nadalje na isti strani odločbe tožena stranka navaja, da v kolikor policist resnično ne bi želel sprejeti njegove prijave, pa iz informacij izhaja, da bi tožnik lahko izpolnil pritožbo in jo naslovil na policistu nadrejeno osebo, take možnosti pa ni izkoristil. To, da se ni počutil ogroženega s strani lastne države, pa potrjuje tudi dejstvo, da se je v Španiji na izvorno državo obrnil, ko je zaprosil za izdelavo potnega lista in osebne izkaznice.
mednarodna zaščita - pridržanje - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Glede na to, da je tožnik že zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se odpravil v Italijo, ki je njegova ciljna država, kjer si želi najti delo, in glede na to, da je sam dejal, da za zaščito v Republiki Sloveniji ne bi zaprosil, če ga ne bi prijela policija, je tožena stranka utemeljeno sklepala, da bo slednje poskušal ponovno storiti.
Tožena stranka je tudi pravilno sklepala, da to, da v konkretnem primeru izvajanje ukrepa omejitve gibanja na območje azilnega doma ne bo učinkovito, izhaja že iz samega ravnanja tožnika, ki je sprejemne prostore azilnega doma enkrat že zapustil, prav tako pa je že tekom postopka v Sloveniji povedal, da je želel v Italijo.
Sodišče ugotavlja, da na registracijskem listu ni zgolj opozorilo na to, da bo v primeru zapustitve azilnega doma tožnik obravnavan po Zakonu o tujcih, ampak je bil opozorjen tudi na to, da se v tem primeru namera šteje za umaknjeno in tudi na to, da se ga v takem primeru lahko pridrži skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito. Sodišče ne sledi tožbenim navedbam, da tožnik ni razumel navedenih opozoril iz registracijskega lista. Tožnik je namreč z lastnim podpisom potrdil, da je v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami samovoljne zapustitve azilnega doma. To, da je tožnik opozorilo razumel, izhaja tudi iz tega, da je po tem, ko so ga policisti drugič prijeli, ponovno vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Iz tega izhaja, da je moral tudi razumeti opozorilo, da se namera šteje za umaknjeno, če bo zapustil azilni dom.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - začasna odredba
Iz registracijskega lista in zaslišanja tožnika na glavni obravnavi ne izhaja, da je bil tožnik pravilno obveščen o posledicah, če bi samovoljno zapustil azilni dom.
Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
Poskus zapustitve Slovenije ne more biti podlaga za odvzem prostosti.
varstvo volilne pravice - zavrnitev sprejema pisanja - tek pritožbenega roka - zavrženje pritožbe kot prepozne
Ker gre pri aktih, ki jih občinska volilna komisija izdaja, za akte organa lokalne skupnosti, torej Občinske volilne komisije, na katero so prenesene pristojnosti za izvedbo vsakokratnih lokalnih volitev, se za postopek vročanja tovrstnih aktov uporabljajo določila ZUP.
Zakonodajalec je iz razloga preprečitve zlorabe instituta vročitve uvedel pojem fikcije vročitve za primere, ko naslovnik prevzem pisanja brez razloga zavrača, kar je bilo v tem postopku nedvoumno ugotovljeno.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost
To, da se je tožnik nedvomno zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma kaže tudi dejstvo, da je takoj naslednji dan, to je 15. 10. 2022, ko je bil prijet izven Azilnega doma, ponovno policiji izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, in spet, ko je bil že takoj naslednjega dne, to je 16. 10. 2022 ponovno prijet izven Azilnega doma, kar pomeni, da se je nedvomno zavedal, da je s samovoljno zapustitvijo sprejemnih prostorov Azilnega doma izgubil status prosilca, pa je kljub temu to večkrat storil, in sicer kar dvakrat v zgolj dveh zaporednih dneh.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - begosumnost - navajanje relevantnih dejstev
Potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito ni izkazana. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - pravica do uporabe jezika v postopku - začasna odredba
Tožnik je ves čas upravnega postopka zatrjeval, da pred poskusom zapustitve Slovenije ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
Na registracijskem listu po prevodu tolmača ni bilo zadnjih dveh stavkov, ki so del slovenskega prevoda in sicer: „ V tem primeru se namera šteje za umaknjeno, vlagatelja namere pa se lahko pridrži skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.“ Ta dva stavka pa sta bistvena v navezavi z preostalimi manj relevantnimi dejstvi glede s strani tožene stranke zatrjevane „samovoljne“ zapustitve azilnega doma.
mednarodna zaščita - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - namera - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme samovoljno zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma ter da se bo v nasprotnem primeru njegova namera štela za umaknjeno in da bo lahko pridržan skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, nakazuje tudi dejstvo, da je dne 16. 10. 2022, ko je bil prijet na železniški postaji Logatec, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik izkazati, da ima namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist. Kljub temu se tožnik do izdaje tega sklepa v azilni dom ni vrnil oziroma sodišče o tem ni bilo obveščeno, tožnik pa tudi ni navedel kakršnih koli okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bil njegov odhod posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
ZBPP razen izpolnjevanja materialnega pogoja organu za brezplačno pravno pomoč nalaga tudi presojo drugih okoliščin in dejstev o zadevi, kot to opredeljuje 24. člen ZBPP. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, prosilec do brezplačne pravne pomoči ni upravičen.
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik izpodbija v upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in ne posega več v pravni položaj tožnika, tožnik za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva napotila sodišča, ki jih je podalo v smislu restriktivne razlage določbe prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri možnosti nadomestitve nepremične naj pri presoji prvenstveno izhaja iz narave dejavnosti, ki jo izvajajo organi v obravnavani stavbi, torej pisarniška dejavnost, vezana na območje občine B., ki torej ne narekuje ozkega relevantnega območja (centra mesta). Pri opremljenosti s parkiriščem, ki bi bilo dostopno občanom in javnim potniškim prevozom, pa presoja možnost ureditve. Pri predlagani lokaciji naj upošteva tudi, da se dejavnosti občine, upravne enote in FURS ne prekrivajo, torej, da ni nujno, da se nahajajo vse inštitucije v isti stavbi, predvsem pri presoji primerne velikosti predlaganega objekta. Enako, po istih kriterijih, naj presoja tudi predlagana zazidljiva zemljišča, s to razliko, da je v primeru nadomestitve z gradnjo relevanten tudi prostorski akt.
lokalne volitve - volilna pravica - volitve članov občinskega sveta - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - predložitev liste kandidatov - pravila politične stranke
Volilna komisija mora preizkusiti, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom, kar pomeni tudi v skladu s pravili stranke. Presoja teh pravil se sicer ne opravi z enako mero natančnosti in strogosti, kot to velja za z zakonom določene pogoje, vendar pa je (tudi) presoja, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu s pravili in po postopku stranke, eden od z zakonom določenih pogojev za presojo, ali je lista kandidatov določena v skladu z zakonom. Iz tega razloga morajo biti listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena pravila stranke o določanju list kandidatov.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nedovoljen poseg - sanacija posega v prostor
V skladu z načelom zakonitosti iz 9. člena ZUP se (ne)dovoljenost posega presoja po predpisih, ki so veljali v času njegove izvedbe. Zato bi moral upravni organ ugotoviti, kdaj je do posega prišlo, ter njegovo (ne)dovoljenost presojati glede na tedaj veljavno zakonodajo. To je v obravnavanem primeru še zlasti relevantno zato, ker so po prej veljavnih predpisih veljale določene izjeme pri posegih v vodna zemljišča, npr. po drugem odstavku 46. člena Zakona o vodah (Ur. l. SRS št. 38/81 in naslednji) oziroma po drugem odstavku 33. člena Zakona o vodah (Ur. l. SRS št. 16/74).
energetika - dejavnost distribucijskega operaterja - distribucijsko omrežje električne energije
Proizvodni procesi pomembnega dela končnih uporabnikov oziroma dela končnih odjemalcev, ki letno porabijo znaten del zemeljskega plina z delovnim tlakom 1 bar, morajo biti integrirani zaradi uporabe tehničnega standarda, oziroma tlaka 1 bar, ki predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - namera - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel opozorilo, da pred sprejemom prošnje ne sme samovoljno zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, da se bo v nasprotnem primeru njegova namera štela za umaknjeno in da bo lahko pridržan skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, nakazuje tudi dejstvo, da je dne 16. 10. 2022, ko je bil prijet na železniški postaji Logatec, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.