Prvostopenjski organ je izpodbijana sklepa o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Odločitev, da se odpravi odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, je bila sprejeta po izdaji izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov ne more vplivati. Takšna sprememba okoliščin, torej odprava izvršilnega naslova pa lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nusz - ugoditev in tožbi
V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa, ki je zavrgel predlog tožnika za delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020. Sporno je, ali je tožena stranka pristojna za odločanje o oprostitvi ter ali lahko oprosti tožnika NUSZ glede na vsebino Odloka, ki po mnenju tožene stranke nasprotuje oz. širi zakonske določbe in je s tem nezakonit.
Odločanje o oprostitvi plačila NUSZ je v pristojnosti občine kot tožene stranke, postopek in pogoje oprostitve pa določa odlok tožene stranke.
ZGos člen 12. Pravilnik o spremembi pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2000) člen 4, 4/3. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2.
gostinstvo - gostinski lokal - obratovalni čas - obratovalni čas gostinskega obrata - hrup - javni interes - zavrnitev dokaznega predloga - ugotovitvena odločba
V izpodbijani odločbi razlog, zakaj izvedba dokazov ni potrebna, ni ustrezno obrazložen. Tožniki so s predlaganimi dokazi želeli dokazovati, da trpijo hrup iz spornega lokala, torej da pred njim niso zaščiteni. Da bi bilo to dejstvo že dokazano in da zato izvedba nadaljnjih dokazov v tej zvezi ni potrebna, iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ravno obratno. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja denimo, da bi bilo pravnorelevantno dejansko stanje (torej vprašanje izpolnjenosti merila varstva pred hrupom) že ugotovljeno s takšno stopnjo gotovosti, da nadaljnje dokazovanje tega ne more več spremeniti.
ZDavP-2 člen 20. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
javna objava seznama davčnih dolžnikov - davčni dolžnik - smrt stranke - smrt tožnika - osebnostne pravice - informacijska zasebnost - zavrženje tožbe
Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. Sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže.
Če je stranka umrla, pa je v postopku imela pooblaščenca, se postopek ne prekine. Od smrti dalje pooblaščenec zastopa dediče, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Dediči vstopijo na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu. Tako so dediči stranka in postopek prevzamejo v stanju, v katerem je bil v času smrti zapustnika.
Pri odločanju o tožnikovi zahtevi za izbris tožnikovega imena iz vseh javno objavljenih seznamov davčnih dolžnikov ne gre za odločanje o pravici, ki lahko preide na pravne naslednike.
Zaradi svoje narave so osebnostne pravice neprenosljive. Varstvo osebnih podatkov nesporno sodi v polje varovanja posameznikove zasebnosti, sodno varstvo pravic, ki jih ima posameznik zaradi uresničevanja varstva osebnih podatkov, pa je zagotovljeno v upravnem sporu, vendar uveljavljanje kršitve teh pravic v upravnem sporu ne pomeni, da dediči v tem sporu pridobijo pravico uveljavljanja kršitve. Ker gre torej za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče ne more šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
postopek ugotavljanja stalnega prebivališča - stalno prebivališče - dejansko prebivališče
Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik dejansko ne živi na naslovu B. ter da mu ni bilo mogoče določiti drugega stalnega prebivališča, ker stavba, v kateri živi, nima naslova in hišne številke, in je tako pravilno določil, da je njegovo zakonsko prebivališče na sedežu občine.
postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - dejansko prebivališče - stalno prebivališče
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožnica dejansko ne živi na naslovu B. ter da ji ni bilo mogoče določiti drugega stalnega prebivališča, ker stavba, v kateri živi, nima naslova in je tako pravilno določil, da je njeno zakonsko prebivališče na sedežu občine.
Tožnica do izdaje odločbe ni vložila zahteve za pridobitev hišne številke in evidentiranja naslova na objektu, kjer dejansko živi. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnica ne prebiva na naslovu B., ampak v hiši, ki stoji poleg in nima dodeljene hišne številke in ker tožnici po določbah ZPPreb-1 ni mogoče prijaviti novega stalnega prebivališča, saj je bilo ugotovljeno, da pogoj za določitev hišne številke in naslova ni izpolnjen, je bilo pravilno določeno zakonsko prebivališče na naslovu občine in A.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - obrazložitev akta
V prvem odstavku 36. člena ZUJIK je določeno zgolj to, da direktorja imenuje ustanovitelj po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, nič pa ni določeno, v kateri fazi postopka je potrebno to mnenje pridobiti. Zaradi tega tožena stranka ni kršila nobenega predpisa, ker je mnenje sveta zavoda pridobila po tem, ko je Komisija pri njenem prvem odločanju podala svoj prvi predlog.
Neutemeljena je tožbena navedba, češ da tožniku ni bila dana možnost, da bi občinski svet o njem glasoval. Občinski svet je glasoval o kandidatu, ki je bil s strani Komisije predlagan, torej o enem kandidatu. Komisija je tista, ki oblikuje predlog sklepa o imenovanju enega kandidata.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 2/3. ZUP člen 9, 138, 145. ZUS-1 člen 64, 64/4.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - pravica do izjave - vezanost na pravno mnenje sodišča
Upravni organ je pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjal tožnika z ugotovitvami v postopku, vendar bi ga moral konkretneje in jasneje seznaniti, da ni dokazal upravičene odsotnosti zaradi vojnih razmer v BiH. Tega pa tožena stranka ni storila.
Tožena stranka ni upoštevala napotkov Upravnega sodišča o tem, katera dejstva, ki so razvidna iz podatkov v spisu v zvezi z izjavami tožnika in njegovih družinskih članov kot prič, so pravno pomembna in bi jih tožena stranka morala upoštevati, a jih tožena stranka ponovno ni vključila v dokazno oceno v izpodbijanem aktu.
ZUreP-1 člen 105, 105/4. ZUP člen 113, 113/1, 118, 118/4, 120, 120/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/3, 4/4, 12, 12/1, 13, 13/1.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - neocenljiva zadeva
Medtem ko tretji in četrti odstavek 4. člena OT kažeta na uporabo vrednosti predmeta, pa takih pravil (ne kriterijev zanje) ni mogoče zaslediti v ZUP. Pojma spornega predmeta, niti ocenljive oziroma neocenljive zadeve, ta zakon ne pozna. Izjemo je uvedla sodna praksa v primerih, ko je vrednost pravice ali obveznosti, ki je predmet upravnega postopka, vidna iz odločbe same.
S presojo tožene stranke se naslovno sodišče strinja. Predmet upravnega postopka je odvzem lastninske pravice. Seveda ima razlaščena nepremičnina svojo vrednost, toda ta ni osnova za odmero stroškov. Ne gre za civilno pravni premoženjski zahtevek; ta je sicer urejen v posebnem postopkovnem zakonu (ZPP). Povedano še drugače, vrednost spornega predmeta ne izhaja iz odločbe o razlastitvi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravno pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni postopek - pravno svetovanje in zastopanje
ZBPP ne omogoča dodelitve BPP izven formalnih, z zakonom določenih sodnih postopkov. Ker je med strankama nesporno, da se prošnja nanaša na upravni postopek, se sodišče strinja s toženko, da v tem obsegu ni imela zakonske podlage za dodelitev BPP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča
Tožena stranka ni „vzela podatke iz velikosti katastrske parcele“, temveč je na osnovi posnetkov pretehtala, katera zemljišča služijo stanovanjski hiši (zelenica, dvorišče za parkiranje vozil in dostop do javne ceste). Nato je s pomočjo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije zaključila, kakšna površina služi oziroma je v funkciji osnovnega objekta - stanovanjske stavbe na naslovu ..., ... Tožnik je priznal, da zemljišče s parcelno številko 1850 katastrske občine ... obdaja stanovanjsko hišo in obenem vztrajal, da ji ne služi. Pri tem ni pojasnil, ne kakšna je vloga tega zemljišča po njegovem, ne v katerem delu po njegovem služi hiši. Navrgel je le, da „zagotovo celotno ne predstavlja parcele objekta“. S tem ni omajal sklepa tožene stranke o služečih površinah; njegovo zatrjevanje je ostalo na ravni splošnega in kot tako neosnovano.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - Državno odvetništvo - stroški stranke z interesom
Sodišče zavrača tožbeni očitek pomanjkljive presoje objektitvnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ob upoštevanju nespornega dejstva, da rok za ustavno pritožbo še ni potekel in da so bila v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za BPP, izčrpana vsa pravna sredstva, ter sklicevanju na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, po presoji sodišča obrazložitev odločitve o dodelitvi BPP kljub skopi utemeljitvi ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče svoje stališče utemeljuje tudi z ugotovitvijo, da je prosilec svoji vlogi priložil ustavno pritožbo, prav tako v tožbi zatrjuje, da je bila že vložena.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - nova dejstva - zavrnitev tožbe
Sodišče je ugotovilo, da so bili pogoji za odvzem psa iz 43. člena ZZZiv izpolnjeni, in to za trajni odvzem in za odvzem stikov tožnice s psom, za namestitev v zavetišče in za možnost oddaje psa novemu skrbniku, ki bo zagotavljal ustrezno bivališče in oskrbo.
Uradna veterinarka je ocenila, da je lastnica psa ravnala v nasprotju z določili ZZZiv, ker ni zagotovila oskrbe psa na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto iz policiijskega poročila ter fotografije psa, opredelil kot neprimerno z vidika oskrbe psa. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto glede na znanje uradne veterinarke iz videoposnetka dogodka, ki je ugotavljala, da gre za ščuvanje psa na soseda s strani tožnice, in zapisnika o zaslišanju priče opredelil kot prepovedano ravnanje spodbujanja napadalnosti živali do človeka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Sodišče sodi, da je odločitev organa, ki je tožnikovo ponovno zahtevo za posredovanje zahtevanega dokumenta na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, utemeljena. Skladno s 4. alinejo prvega odstavka 129. člena ZUP namreč organ zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek ni spremenila.
Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (2013) člen 21, 21/1, 21/2.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic - lastništvo - parkirni prostor - javna korist - načelo zakonitosti - vozilo
Če se dovolilnice po Odloku o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana izdajo za parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu ''souporabe'', je, ob odsotnosti drugačnega določila, jasno, da vlagatelj vloge za pridobitev dovolilnic mora biti tisti, ki v takšen najem oddaja takšna vozila, saj se parkiranje dovoli na takšnih parkirnih mestih le takšnim vozilom. Tožnik pa v tožbi niti ne zatrjuje, da bi bil on tisti, ki konkretna vozila oddaja v najem, niti v tej zvezi ne poda nikakršnih dokaznih predlogov (bodisi za ponovno izvedbo že izvedenih dokazov bodisi za izvedbo doslej še neizvedenih dokazov).
volitve - lokalne volitve - lista kandidatov - neveljavnost kandidature - kandidiranje na dveh listah - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu
V sklepu Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 je Ustavno sodišče RS poudarilo, da ni v neskladju z Ustavo, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Pri presoji zakonitosti kandidatne liste pa je treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanih pogojev, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je te pogoje izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste ni mogel niti moral vedeti.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. ZUS-1 člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izvršilni postopek - vezanost na tožbene navedbe
Iz tožnikovega trditvenega gradiva, ki se očitno sklicuje na napačne in za zadevo nepomembne dejanske okoliščine, ni razvidno konkretizirano in jasno razumljivo nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to nanašajočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinsko življenje - osebne okoliščine
Tožena stranka pri zavrnitvi prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni upoštevala okoliščin dolgotrajnega bivanja tožnika in njegovih družinskih članov v RS ter njihovo vpetost v življenje v RS. Zato po presoji sodišča ta odločitev tožene stranke ni pravilna.
status kmeta - stranka z interesom - ničnost odločbe - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja. Primeri nedovoljenih ravnanj v citirani določbi našteti primeroma in ne izčrpno. Za to, da se neko ravnanje opredeli kot nedovoljeno dejanje, ni treba, da bi šlo za kaznivo dejanje ali prekršek. Lahko gre tudi za dejanje, ki pomeni zavajanje uradne osebe. Mora pa biti nedovoljeno dejanje zoper organ, ki je odločal, izkazano glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je to storil ter na koga (katero uradno osebo) je pritiskal. Prav tako mora biti izkazana vzročna zveza, in sicer z dokazi za dejstva, na podlagi katerih je mogoče neposredno sklepati, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal upravni akt, ki ga sicer ne bi izdal s tako vsebino.
Prvostopenjski organ bi moral v tem konkretnem primeru, ko je bil na predlog tožnikov tekom upravnega postopka uveden postopek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na predmetnem zemljišču po določbah ZVetL-1, za katerega so tožniki že v upravnem postopku zatrjevali, da je njihova last, postopek izdaje gradbenega dovoljenja, upoštevajoč prvi odstavek 147. člena ZUP, prekiniti do zaključka nepravdnega postopka, ne glede na vpisano lastninsko pravico investitorke. Posplošeni navedbi stranke z interesom, da bi prekinitev postopka v takih primerih lahko privedla do šikanoznega vlaganja predlogov za določitev pripadajočega zemljišča v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, sodišče tako glede na opisane okoliščine tega primera ne more slediti.