ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7. ZMat člen 56.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pomožni objekt - gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - odločba o priglasitvi del - ustavitev gradnje - odstranitev objekta
Tribuna za gledalce ob nogometnem igrišču, zgrajena na način in v gabaritih iz izreka izpodbijane odločbe, ni pomožni objekt po določbah odlokov o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale, ki so veljali v času gradnje in vse do uveljavitve ZGO-1, saj tak objekt ne pomeni opreme parkov, otroških igrišč, rekreacijskih ter podobnih površin in objektov.
informacija javnega značaja - stroški posredovanja informacij
ZDIJZ določa dolžnost obveščanja stranke o zaračunavanju stroškov v vseh primerih, ko ima organ namen zaračunati stroške dostopa do informacije javnega značaja. Ta dolžnost v ZDIJZ ni omejena le na določene primere, zato mora organ, ne glede na to, ali je posamezni prosilec v preteklosti že bil seznanjen, da organ v posameznih primerih zaračunava stroške dostopa do informacije javnega značaja, v vsakem posameznem novem primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja prosilca opozoriti, da mu bo zaračunal stroške dostopa do informacij javnega značaja, saj zaračunavanje stroškov ni obvezno v nobenem primeru.
dovolitev izvršbe - pogoji za dovolitev izvršbe - vročanje - pravilno vročanje po ZUP - fikcija vročitve - poizvednica - dokazovanje prejema pošiljke - dvom v pravilnost vročitve
Ker gre pri vprašanju, ali v tožnikovem poštnem predalčniku ni bilo vročevalčevih obvestil, za dokazovanje t. i. negativnih dejstev, je treba presoditi vse okoliščine konkretnega primera.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje vloge
Toženka v izpodbijanem sklepu na podlagi navedenega ugotavlja, da je tožnik v obravnavanem postopku vložil zahtevek, o katerem je bila že izdana zavrnilna odločba, pri čemer se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
denarna kazen - stranka v postopku - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Sodišče je v pripravljalnem postopku na podlagi vpogleda v register Trgovskega sodišča v Zagrebu ugotovilo, da je to sodišče s sklepom Tt-... z dne 12. 10. 2022 tožnika izbrisalo iz sodnega registra. Ker tožnik zaradi izbrisa iz sodnega registra ni več pravna oseba, ne more biti stranka v postopku.
Sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
ZG člen 47, 47/11. OZ člen 508, 508/2, 508/3, 513, 513/3.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - veljavnost pravnega posla - paketna prodaja - prepozen ugovor
Sodišče splošne pristojnosti je vezano le na izrek upravne odločbe o odobritvi pravnega posla, izrek take odločbe pa pomeni le to, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ oziroma ZG, ter da je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po obeh navedenih zakonih, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi (civilnopravni) pogoji za veljavnost pravnega posla.
pravniški državni izpit (PDI) - obnova - izločitev uradne osebe
Zgolj golo dejstvo, da so člani Komisije za pravniški državni izpit (izpraševalci pri PDI) tudi sodniki tega sodišča (za kar dobijo tudi plačilo), ne vzbuja nikakršnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Upr 3/2020 z dne 10. 2. 2021).
Tožnik je bil s tem, da mu je bil g. A. A. določen za predsednika komisije za PDI, seznanjen že pred opravljanjem tega izpita, kljub temu pa njegove izločitve (sledeč upravnemu spisu) tedaj ni predlagal.
status javnega dobra - pravica do pritožbe - molk organa - neizkazanost pogojev za tožbo zaradi molka organa
V obravnavanem primeru niso bili podani zakonski pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, saj tožnik ni izkazal, da bi se z zahtevo za izdajo odločbe obrnil na organ druge stopnje (četrti odstavek 28. člena ZUS-1), ki je pristojen za odločitev o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa, prav tako pa je zahtevo za odločanje upravnega organa podal že pred iztekom zakonskega roka.
poroštvo - poroštvo za poravnavo davčnih obveznosti - prenos dejavnosti - izogibanje plačilu davka - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je že v izjavi prerekal ugotovitve davčnega organa in navajal, da dolžnik in porok nista v nobeni medsebojni povezavi, ter da je z dejavnostjo nadaljeval z namenom preprečitve škode po prenehanju najemnega razmerja z dolžnikom. V predmetni izjavi tožnik resda ni podal nobenih konkretnih dokaznih predlogov, vendar pa sodišče, glede na dejstvo, da neposredna povezanost med davčnim dolžnikom in tožnikom ni izkazana, meni, da bi moral davčni organ v skladu z načelom materialne resnice, uzakonjenim v 5. členu ZDavP-2, izvesti ugotovitveni dokazni postopek.
varstvo volilne pravice - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - tek pritožbenega roka - preuranjena pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče ugotavlja, da je bila pritožba vložena pred sklicem konstitutivne seje občinskega sveta in je bila torej vložena prezgodaj, saj rok 15 dni za vložitev pritožbe še ni začel teči, ker rok teče od sklica konstitutivne seje.
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Določila ponudbe o plačilu denarnega pologa ni mogoče razlagati tako, da so prodajalci z njo izključili pravilo ZKZ, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, in vzpostavili pravilo, da bo sklenjena šele pod (nadaljnjim) odložnim pogojem, da sprejemnik ponudbe plača nek del kupnine. Gre sicer za prodajni pogoj, ki ga ponudba lahko vsebuje, vendar pa se pri nakupu kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča tak pogoj ne more nanašati na sklenitev pogodbe ampak na fazo njene izpolnitve.
EZ člen 374, 431, 432, 640, 640/1. Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 2. ZDavP-2 člen 125, 125/1.
deklaracija za proizvodno napravo - električna energija - državna pomoč - začetek teka zastaranja - uporaba določb Zakona o davčnem postopku
V obravnavani zadevi ne gre za pogodbeni odnos med tožnikom in A., ampak za državno pomoč, ki je bila tožniku dodeljena s posamičnim upravnim aktom za pokritje stroškov proizvodnje električne energije. Kot izhaja iz 377. člena EZ-1, se izvajanje te podpore zagotovi iz javnih sredstev. Tožnik tako zmotno šteje, da je predmet Pogodbe njegova obveznost, da bo dobavljal električno energijo, ter obveznost A., da mu jo bo plačal. S pogodbo so zgolj podrobneje definirana razmerja med strankama v zvezi z izplačilom te državne pomoči.
Po presoji sodišča obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, na katero opozarja tožnik, tj. da bi lahko toženka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnih primerih bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - nerazumna zadeve
Toženka je presodila, da je sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati, tako očitno pravilen in zakonit, da nima razumnih možnosti za uspeh. Predhodno je tožnico v pozivu na dopolnitev prošnje za BPP izrecno opozorila, da bo zavrnila njeno prošnjo, če je ne bo dopolnila skladno z določno danimi napotili. Ker tožnica njenim napotilom ni sledila, je s stališča zakonske ureditve odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP pravilna.
tujec - tožba v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zanemarljive posledice - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnikov pravni položaj se zaradi teka postopka razveljavitve dovoljenja ni v ničemer spremenil. Izpodbijani sklep v ničemer ne vpliva na obravnavo tožnikove prošnje za podaljšanje dovoljenja oziroma si tožnik tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu in odpravo izpodbijanega sklepa svojega položaja v postopku podaljšanja dovoljenja ne more izboljšati.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupna pravica - predkupna pravica po ZKZ - vprašanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta
Določba 24. člena ZKZ statusa kmeta ne pogojuje z vpisom v RKG, zato po presoji sodišča samo dejstvo, da tožnica v času sprejema ponudbe (še) ni bila vpisana v RKG, temveč se je vpisala kasneje, za odločitev o statusu kmeta ni odločilno. Namen RKG kot evidence je namreč vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje pravic, kot so ukrepi kmetijske politike, obenem pa sam vpis v RKG tudi še ne pomeni, da oseba izpolnjuje kriterije kot predkupni udeleženec v smislu 24. člena ZKZ.
lekarniška dejavnost - podružnice - dovoljenje za poslovanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izrek izpodbijanega sklepa ni skladen z obrazložitvijo, prav tako sta neskladna tudi uvod izpodbijanega sklepa in obrazložitev. Zaradi navedenih neskladnosti se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bil izdan dopolnilni sklep, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.