ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - sklep o plačilu denarne kazni
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tožnik v tožbi pojasnjuje, da dokončanje sanacije ni bilo mogoče zaradi vremenskih razmer. Izpodbijani sklep je torej v tem pogledu pravilen in zakonit. To pomeni, da je neutemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima pravne podlage.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pogoji za izdajo potrdila - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja o evidentiranosti zemljišča oz. stavbe se sodišče strinja z drugostopenjskim organom glede tega, da vpis v register nepremičnin (nanj se je skliceval prvostopenjski organ) iz 96. člena ZEN ne pomeni evidentiranosti, ki jo zahteva 197. člen ZGO-1. Nepravilno pa je stališče, da za zavrnitev izdaje potrdila zadostuje, da stavba ni vpisana v katastru stavb. Po omenjeni določbi 1. točke prvega odstavka navedenega člena ZGO-1 je namreč mogoče potrdilo izdati za stavbo tudi, če stoji na zemljišču, ki je bilo na dan 1. 1. 2003 že evidentirano v zemljiškem katastru.
inšpekcijski postopek - obvestilo prijavitelju o ugotovitvah postopka - upravni akt
Obvestilo, s katerim upravni organ stranke ali stranske udeležence seznanja z ugotovitvami postopka, samo po sebi nima pravne narave upravnega akta, s katerim bi že bilo poseženo v njihove pravice ali pravne koristi.
Če investitor zahteva in dobi gradbeno dovoljenje za drugačen objekt, kot ga je dejansko že postavil, ne gre za „legalizacijo“ že zgrajenega objekta, kot to zmotno meni tožnica, temveč le, da za že (drugače) zgrajeni objekt nima gradbenega dovoljenja, ali pa da gre najmanj za neskladno zgrajen objekt, kar vse je predmet inšpekcijskih postopkov zaradi nedovoljene gradnje.
Tožnica ne v upravnem postopku, ne v tožbi ni navedla nobene okoliščine, iz katere bi izhajalo, da ima lastnosti kolektivne osebe oziroma da je nosilka pravic in dolžnosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, ona sama in ne posamezniki, ki jo sestavljajo. Izključno na koristi teh posameznikov se nanašajo tudi vse njene navedbe, s katerimi skuša utemeljiti svoj pravni interes za sodelovanje v postopku. Iz navedenih razlogov tožnica v upravnem postopku sploh ne more imeti lastnosti stranke (in s tem tudi ne stranske udeleženke) kar pomeni tudi, da je vprašanje pravilnosti oziroma pravočasnosti predložitve podpisnih listov za odločitev povsem brezpredmetno.
Tožeča stranka kljub pozivu takse za tožbo ni plačala. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 štelo, da je tožbo umaknila, ter zato na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s tožbo ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok ali pogoj - rok za vložitev tožbe - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Tožnica je šele v upravnem sporu dobila priložnost, da uveljavlja razloge, zakaj ni mogla vložiti tožbe v postavljenem roku, namesto, da bi te okoliščine tožena stranka upoštevala že pri uporabi določila 5. odstavka 28. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - umik tožbe
Zakonodajalec z določbo 4. odstavka 24. člena ZBPP ne omejuje dostopa zgolj upravičencu kot tistemu, ki bi mu bila v isti zadevi že (predhodno) dodeljena brezplačna pravna pomoč, temveč vsakemu prosilcu, ki je tožbo predhodno umaknil iz razlogov, ki so na njegovi strani.
ZGO-1 člen 88, 138, 139. Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2018) člen 10, 10-3. Pravilnik o gradbiščih (2008) člen 15. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 99.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - odgovorni nadzornik - začasna situacija - podpis situacije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije
Disciplinska kršitev je storjena, ko so izpolnjeni vsi elementi očitane disciplinske kršitve.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - asignacija - tožbena novota
Tožnik v davčnem postopku ni uspel dokazati, da so obstojala pravno poslovna razmerja med strankami tega postopka, na podlagi katerih bi lahko davčni organ ugotavljal plačilne instrumente dolžniško upniških razmerij in posledično asignacijska pooblastilna nakazila, ki so bila izvršena na podlagi predloženih asignacij. Asignacija namreč ni pogodba, ampak nakazilo in jo sestavlja dvoje enostranskih obveznosti.
Čeprav podpis asignatarja ni zakonsko obvezen, je po presoji sodišča glede na to, da iz samih predloženih asignacij niso razvidna pravno poslovno razmerja (pravni posli na podlagi katerih se asignacija izvaja), v tem primeru potreben podpis vseh treh udeležencev asignacije. Asignacijska nakazila so bila namreč izvedena že v letu 2012, sporni račun pa je bil izdan šele v letu 2013. Navedena okoliščina je pomembna tudi zato, ker tožnik šele v tožbi uveljavlja povsem novo dejstvo, da gre pri asignaciji za dva pravna posla, to je za tako imenovano „nakazilo na kredit“, s katerim je tožnik kreditiral davčno dolžnico in za konsignacijsko razmerje med tožnikom in davčno dolžnico.
Pravilnik o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev člen 11. Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8, 9.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - popolnost vloge - poziv k dopolnitvi vloge
Javni razpis je predvideval naknadno pozivanje k predložiti dokazil glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih (ne pa tehničnih) pogojev, in sicer v primeru, ko so se ponudniki sami odločili, da bodo ob oddaji ponudbe podali le izjavo, dokazila pa naknadno po pozivu koncedenta. To je razvidno tako iz javnega razpisa kot tudi iz formulacije na sami izjavi, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
Neprimerna je obrazložitev prvostopnega organa, da osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki vežejo tožnika na Republiko Slovenijo, niso tako močne, da bi imenovanega odvrnile od storitve prekrškov in kaznivih dejanj. Drugi odstavek 3. člena ZUSDDD namreč upravnemu organu nalaga, da upošteva čas tožnikovega prebivanja v državi, osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi jih zanj povzročila zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, ne glede na to, da je bil obsojen za kaznivo dejanje na zaporno kazen nad treh let.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 29. 7. 2014, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve oziroma izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v RS izkazovala s tremi plačilnimi listami o prejemu plače za mesec oktober, november in december 2013. Iz teh plačilnih list je razvidno, da je tožnica prejemala plačo v neto znesku, s katerim je presegala zakonsko zahtevan znesek 265,22 EUR. Iz spisovnih podatkov je razvidno tudi, da je tožničin delodajalec kot izplačevalec dohodka pristojnemu davčnemu organu predložil REK obrazec za navedene tri mesece in sicer sproti za vsak mesec posebej.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo finančno stanje dolžnika
Pravilna je odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal sami vsebini naložene obveznosti, ki izvira iz odločbe ZPIZ. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
V posestni pravdi daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V predmetni zadevi ne gre za dovoljeno samopomoč. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh zadeve, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - javna dražba nepremičnin
Okoliščina, da so nepremičnine prosilca pod hipoteko ter da je bila zanje s sklepom sodišča že odrejena javna dražba, ne vpliva na obveznost prosilca, da te nepremičnine navede v svoji prošnji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Ni pa izpolnil nadaljnjega pogoja, določenega v ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Ta je začel veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi tožnik moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013.