brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - kraj dejanskega prebivanja
Ker ni izpolnjen pogoj dejanskega prebivanja tožnikove žene v nepremičnini, katere lastnica je, je tožena stranka pravilno upoštevala celotno vrednost te nepremičnine pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija po ZBPP.
pogodba o preužitku - davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - davčna osnova - upoštevanje stroškov in bremen
Ko gre za obdavčitev, materialnopravno podlago odločitve pomenijo določbe davčnih predpisov. Pri razlagi, kdaj gre za darilo oziroma darovanje, je tako treba izhajati iz določb ZDDD in v tem pogledu je za obravnavani primer bistven 6. člen, ki nastanek davčne obveznosti veže na dan sprejema darila in v zvezi s tem izrecno določa, da darilo velja za sprejeto med drugim tudi ob podpisani pogodbi o preužitku.
V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDDD je osnova za odmero davka vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Pri tem se upoštevajo tisti dolgovi, stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova in ugotovljiva. Trditveno in dokazno breme o dolgovih, stroških in bremenih kot dejstvih, ki kot odbitek od vrednosti prejetega premoženja zmanjšujejo davčno osnovo, je glede na določbe 76. člena ZDavP-2 na davčnem zavezancu.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/5, 82. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
upravni spor - pravdno nesposobna stranka - zakoniti zastopnik - skrbnik - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik sedaj ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker zakoniti zastopnik tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, ni odobril, je sodišče tožbo zavrglo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper sklep - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Roka za vložitev pritožbe, ki je določen z zakonom, ni mogoče podaljšati. Postopek s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje roka za pritožbo, zato nima verjetnega izgleda za uspeh. To pa pomeni, da tožnikova prošnja ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in jo je zato treba zavrniti kot neutemeljeno.
ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ne določata, da se zaradi odstranitve mejnika vodi upravni postopek oziroma o tem izda upravno odločbo. Kar pomeni, da zadeva odstranitve mejnika ni upravna zadeva (2. člen ZUP). Zato je prvostopenjski organ zahtevo, s katero sta tožnika zahtevala odstranitev mejnika, na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekrškovni postopek - osebne okoliščine prosilca
V obravnavani prekrškovni zadevi, v kateri gre za prekršek po ZJRM-1, za katerega je zagrožena globa, ne gre za obravnavo zapletenih (pravnih in dejanskih) vprašanj. Tako ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Okoliščin, ki bi narekovale strokovno pomoč v postopku, tudi ni videti na strani tožnika, saj tožnik kakšnih posebnih osebnih okoliščin v prošnji za BPP niti ni navedel. V tožbi pa navaja le, da je laična oseba, ki ne bo mogla uspešno aktivno sodelovati oziroma delovati pri izvedbi dokazov in pri zaščiti svojih interesov. Uresničevanje tožnikove pravice do sodnega varstva, kar je namen BPP, brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeto, saj so okoliščine oziroma dejstva o zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev BPP, na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za njeno odobritev.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - vrednost nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo naslovnega sodišča, z odločbo U-I-125/14-17 odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, za katerega je Ustavno sodišče z odločbo U-I-313/13 ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
vodno dovoljenje - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - neposredna raba morja za pristanišče - pridobljena soglasja
Prvostopenjski organ ne bi smel izhajati iz stališča, da je zgolj Mestna občina Koper lastnik zemljišča, pa čeprav je tako vpisano v zemljiški knjigi, ampak bi moral izhajati tudi iz določila prvega odstavka 182. člena ZV-1, ki kot lastnika vodnega zemljišča določa Republiko Slovenijo. Zaradi navedenega razloga je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, posledično temu pa tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker se ni ugotavljalo, ali s podelitvijo vodnega soglasje soglaša Republike Slovenija.
Sodišču pritrjuje ugotovitvi upravnih organov, da tožnik ni predložil verodostojnih knjigovodskih listin, s katerimi bi izkazal resničnost svojih trditev, da je z dvignjenimi sredstvi iz računov pravnih oseb poravnaval njune obveznosti.
Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavanem primeru pri izplačilu 203,00 EUR mesečno za redno pokojnino, ki jo prizna tuji nosilec obveznega obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pač pa za neke vrste pokojninsko rento, za katero se izračuna dohodnina po 6. odstavku 127. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZS člen 89, 89/1, 89/1-3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - razrešitev izvedenca - pravni interes
Tožeča stranka v tožbi niti ne zatrjuje, niti ne utemeljuje s sklicevanjem na zakon ali drugi predpis, po katerem bi v postopku razrešitve izvedenca varovala svojo osebno pravno korist. Zatrjuje zgolj, da naj bi bila z ravnanjem izvedenke prizadeta in da izvedenka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela izvedenca. Tak interes pa sodišče presoja kot javni in ne kot pravni interes tožeče stranke.
rudarska pravica - obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku
V obnovi postopka se upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo ob izdaji odločbe, ki je predmet obnove postopka, zaradi česar novega prostorskega akta in naknadno predloženega strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba
Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo - pregon
Nobena določba FIP ne izključuje od pravice do pridobitve odškodnine takih oseb, kot je bila A.A., ki je imela jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja ter v času, ko se je izselila v Avstrijo.
Organ se je oprl na podatke potnega lista A.A. o izdani vizi za enkratno potovanje v Avstrijo dne 8. 1. 1957 in ostale podatke v potnem listu, ki po presoji sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek o pobegu A.A. zaradi kazenske obsodbe (obsojena je bila leta 1946), zaporne kazni (obsojena je bila na 18 mesecev zaporne kazni in dve leti izgube političnih in državljanskih pravic) in zaslišanj, kot je v izpodbijani odločbi navedel, ter tudi ne za zaključevanje, da ni šlo za preselitev v Avstrijo iz ekonomskih razlogov.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v postopku izdaje upravnega akta
V postopku izdaje sklepa o odmeri stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči pooblaščencu tožnice tožnica ni bila stranka niti stranski udeleženec. Če tožnica ni imela zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Zgolj z blagajniškim dnevnikom, v katerem je tožnik sam navedel, da je bila gotovina porabljena za plačilo spornega računa in s potrdilom bivšega lastnika družbe B., s katerim potrjuje, da je bila faktura št. 13/06 plačana do konca leta 2007 v sedmih obrokih, tožnik tudi zatrjevanih dejstev ni dokazal že zato, ker ni predložil verodostojnih listin (bančnih nakazil), ki bi te njegove navedbe dokazovale.
ZKZ člen 2, 2/1, 20, 22, 23, 24. ZG člen 47, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - skupna cena - katastrska klasifikacija zemljišč - gozd
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru), je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto.
Ob konkurenci katastrskega podatka in prostorskega akta organ v postopku odobritve pravnega posla ugotavlja prednostnega upravičenca pri gozdu glede na katastrski podatek.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - ugotovitev neustavnosti zakona - učinek razveljavitve
Določba 193. člena ZUJF, ki določa davčno osnovo za davek na nepremično premoženje večje vrednosti, se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, to pa pomeni, da davčna osnova, kot je obravnavana, ni določena, v posledici česar ne obstaja zakonska podlaga za odmero davčne obveznosti.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 237. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2, 27/3. ZBPP člen 13, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev. V konkretnem primeru je tožnik sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena stranka podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku.