Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. 4. 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih nadomestil za kmetijske proizvode člen 49, 49/2.
izvozno nadomestilo - izvozno nadomestilo za mlečne izdelke - zamudne obresti - datum odobritve nadomestila
Izvozno nadomestilo se odobri v postopku (upravnega) odločanja z odločbo, zoper katero je dovoljeno vložiti pravna sredstva, ki jih je v obravnavanem primeru tožeča stranka tudi uporabila in dosegla pravilno odločitev o svojem zahtevku. Z ozirom na postopek odločanja odobritve izvoznega nadomestila, po presoji sodišča prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije ES št. 800/1999, saj je bilo izvozno nadomestilo odobreno šele z odločbo z dne 13. 6. 2011. Iz tega razloga ni utemeljen niti očitek, da je nespoštovanje roka iz drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije (ES) kot posledica nepravilne odločitev upravnega organa, povzročilo dolžniško zamudo na strani prvostopenjskega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker tožnica tudi v prošnji za BPP ni z dokazi ovrgla dejstev, relevantnih v postopku za izdajo odločbe z dne 17. 9. 2014, pač pa je le splošno in neizkazano zatrjevala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je organ za BPP mogel zaključiti, da tožba zoper navedeno odločbo ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da glede na to ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - več mejašev - kmetijski kompleks
Izbrani sprejemnik ponudbe bi z nakupom kmetijskih zemljišč, ki so predmet tega postopka, povečal kompleks obdelovalnih površin v enem kosu. To je ekonomsko bolj rentabilno in omogoča pridelavo večje količine pridelkov z nižjimi stroški. Zato je odločitev upravnega organa, da odobri pravni posel z zemljišči, pravilna.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna narava Finančno izravnalne pogodbe
Po upravnosodni praksi uporaba drugega odstavka 10. člena ZDen zajema tako mednarodne pravne vire kot tudi predpise, s katerimi so odškodovanje uredile posamezne države.
Glede na pravno naravo FIP (plačilo odškodnine za škodo, povzročeno od anschlussa do konca II. svetovne vojne, v kateri je tedanja Nemčija nastopala kot agresor) se sodišče strinja z upravnim organom, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ-a) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - poklicna kvalifikacija - rok za pridobitev izobrazbe - višja sila
Kot primeri višje sile oziroma/ali izredne okoliščine se lahko obravnavajo taki primeri oziroma okoliščine, ki so nepredvidljive, neobičajne in na katere upravičenec nedvomno ni imel vpliva. Izdelava doktorske naloge pa med take primere nedvomno ne sodi.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - neudeležba na mejni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo
Prvostopenjski organ je pozval tožnico, da se izjavi o poteku predlagane meje, čemur je priložil tudi skico iz elaborata, tožnica pa na poziv ni odgovorila, zato je pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje in posledično tudi smel izdati akt glede na rezultat izvedenega postopka.
Toženka je z izpodbijanim sklepom predlog za obnovo postopka zavrgla iz enakih razlogov, kot je zavrnila pritožbo zoper 2. točko prvostopne odločbe in sklepa, ki jo je sodišče s sodbo, I U 1329/2014 z dne 3. februarja 2015, odpravilo in vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. Ker na podlagi navedene sodbe z dne 3. 2. 2015 o zahtevi za denacionalizacijo po pokojnem A.A. (v obsegu, kot je tožnik zahteval obnovo postopka) sedaj ni dokončno odločeno (postopek, ki je bil končan z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje z dne 9. 7. 2014 in katerega obnovo je tožnik predlagal), ker je zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponoven postopek, tožnik nima več pravnega interesa za tožbo zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog za obnovo postopka zavržen, zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo.
EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 5, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave gre za nov upravni postopek dodelitve podpore na podlagi nove vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija za energijo v upravnem postopku preverja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore, kot jih določata Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov in EZ-1. Agencija za energijo v upravnem postopku, ki poteka na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave, odloča o dodelitvi podpore za proizvodno napravo, enako kot pri ostalih subjektih, s čimer se tudi zagotavlja enakopravnost vseh subjektov v postopku
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - razkritje notranjih informacij - prevzemna namera - prevzemna cena delnice - pridobitev premoženjske koristi - jezik v postopku - ustna obravnava
Razpis javne obravnave je po ZUP namenjen hitrejši in popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja, obenem pa se z njeno izvedbo udejanja načelo zaslišanja stranke. Ker v obravnavani zadevi ni sodelovalo dvoje ali več strank z nasprotujočimi interesi, po presoji sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za razpis (obvezne) ustne obravnave, ne po določbi 2. alineje drugega odstavka 502. člena ZTFI, ne po določbah ZUP.
Tožena stranka je utemeljeno zaključila, da je tožnik že pred 16. 1. 2012 poznal višino kupnine za prodajo 56.002 delnic. Tožena stranka zaradi navedenega ni sledila niti tožnikovim navedbam, da je imel le vlogo borznega posrednika, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je družba na podlagi razkrite notranje informacije pridobila premoženjsko korist v višini 300.599,30 EUR, kar ne sodi med običajno opravljanje nalog borznega posrednika pri opravljanju poslov odvisnega borznoposredniškega zastopnika.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - pravni nasledniki - družinski člani
V primeru, da je oseba, ki je s svojim premoženjem utrpela škodo kot preseljenec ali pregnanec umrla v Avstriji ali po odselitvi v Zvezni republiki Nemčiji, pridobijo predvidene pravice po pravilih Zakona o odškodninah pregnancev in njegovih izvršilnih določilih zakonec kot tudi otroci in vnuki pokojnega. To velja tudi v primeru, da pripadniki kot osebe ne izpolnjujejo v prvem odstavku zahtevanih pogojev. V kolikor pa je oškodovanec umrl še pred pridobitvijo bivališča v Avstriji ali na območju pregona, morajo navedeni družinski člani sami izpolnjevati predpisane predpostavke.
Ker je v konkretni zadevi odločitev odvisna od razlage SEU v zadevi C-209/14, je sodišče štelo, da pomeni rešitev spornih vprašanj predhodno vprašanje v obravnavani zadevi. Sodišče bo zato z odločitvijo v tej zadevi počakalo do odločitve SEU v omenjeni zadevi. Zato je ob smiselni uporabi 113. a člena Zakona o sodiščih in na podlagi 47. člena in 48. člena ZUS-1 predmetni postopek s sklepom prekinilo.
Razlog za ničnost iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je podan v primerih, ko je odločba izdana, ker je uradno osebo nekdo prisilil, da je izdala prav tako odločbo, če je nekdo uradno osebo izsiljeval, izvajal nanjo različne vrste pritiska in podobno. Ta razlog je podan takrat, kadar se na uradno osebo izvaja nek pritisk. Tožnik pa ničesar takega ne zatrjuje, ampak trdi, da gostinska dejavnost ni dovoljena glede na določila izvedbenega akta Občine Piran. Iz tožnikovih navedb torej ne izhaja, da bi predhodno obstajalo neko nedovoljeno ravnanje druge (neuradne) osebe, ki bi na uradno osebo pritiskala, naj izda prav tako odločbo.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - vrednost vozila - prodajna cena
Prvostopenjski organ ni pojasnil, zakaj ni kot davčne osnove štel vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 5.000,00 EUR. Prvostopenjski organ je navedel zgolj to, da cenilno poročilo ni edino dokazilo o vrednosti vozila, do konkretnega poročila pa se ni opredelil. Tudi če določenemu dokazu ne nakloni dokazne vrednosti, mora v obrazložitvi navesti, zakaj je temu tako, saj je le na tak način omogočen preizkus pravilnosti in zakonitosti odločbe.
Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud, ki določa, kako mora biti označen ovitek, zavrženja „ovitka“ zaradi neoznačene ure in minute oddaje vloge na pošti ne predvideva. Toženka je zato ne bi smela uporabiti v škodo stranke. S tem, ko je toženka tožničino ovojnico odprla, kljub temu, da je menila, da je pomanjkljivo izpolnjena, je ravnala tudi v nasprotju z določbo četrtega odstavka 7. člena te uredbe. Z odprtjem ovojnice pa je ravnala tudi v nasprotju z javnim pozivom, ki odprtje nepravilno označene ovojnice predvideva le v primeru, če iz nje ni mogoče ugotoviti pošiljatelja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Sodišče ne more slediti tožbeni navedbi, da tožnik izpodbijane odločbe ne razume, saj je napisana dovolj jasno in razumljivo, v njej je navedeno, da je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ta, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 221, 221/4.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za odmero carinskega dolga - kazenski pregon
V obravnavanem primeru, ko je element kaznivega dejanja iz prvega odstavka 254. člena KZ tudi določen namen, to pomeni, da bi morala toženka za zatrjevanje, da gre za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 254. člena KZ, ugotoviti tudi okoliščine, iz katerih je ugotovila, da je družba B. oziroma v njenem imenu direktor C.C. storil očitano mu dejanje dajanja lažnih podatkov oziroma preslepitve toženke prav z namenom, da bi se sam ali kdo drug izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb.