vodno soglasje - poplavno območje - vsebina projektne dokumentacije - zavrženje vloge - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je sporno že od začetka postopka to, ali bo predvidena gradnja sploh stala na poplavnem območju ali ne, kar pa je že stvar vsebinske presoje, zato sodišče meni, da niso podani procesni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne, ampak bi bilo potrebno vlogo tožeče stranke vsebinsko obravnavati, kar pa pomeni, da je potrebno upoštevati tudi načelo zaslišanja stranke ter pred izdajo končne odločitve dati stranki možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pravna podlaga - neprava retroaktivnost
Po mnenju sodišča je pri odločanju v stvari potrebno uporabiti zakonska določila ZBPP, veljavna v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, v kolikor so ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči.
tujec - omejitev gibanja - ponovni postopek - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je sicer navedla razlog za izdajo ukrepa in sicer, da je tožnica vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar pa ta razlog ni v skladu s pravom EU in je zato nezakonit. Tožena stranka namreč ni ugotovila pravno relevantnih dejstev, da je tožnica vložila zahtevo za uvedbo ponovnega postopka samo zato, da bi odložila ali onemogočila izvršitev odločbe o vrnitvi. Poleg tega bi tožena stranka v obrazložitvi akta morala utemeljiti tudi, zakaj v konkretnem primeru ne bi bil legitimen cilj ukrepa zadovoljen že z uporabo milejšega ukrepa nastanitve izven centra. Gre za bistveno pomanjkljivost obrazložitve z vidika načela sorazmernosti oziroma objektivne nujnosti ukrepa.
davčna izvršba - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Ugovorov, ki jih uveljavlja tožeča stranka v tožbi, v tej zadevi ni mogoče upoštevati, ker se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke ne obstoji več v celoti, ampak le še delno, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - kupnina za prodano stanovanje
Toženka okoliščine, ali v premoženje prizadete stranke spada tudi kupnina za prodano stanovanje, ni ugotavljala, bi pa lahko vplivala na upravičenje prizadete stranke do BPP, zato se sodišče strinja s tožnico, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
Tožnika s prejetimi pogoji nista pridobila tudi soglasja za gradnjo v varovanem območju.
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnika kot investitorja nelegalne gradnje ne bosta protipravno posegla v lastninsko pravico drugih solastnikov obravnavanih zemljišč.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, naj v osmih dneh dopolni navedbe v zvezi z zatrjevanim odvzemom prostosti (kdaj mu je bila odvzeta, do kdaj je trajal odvzem, kje se je izvrševal) in da o tem predloži dokaze (na primer odločbo o odvzemu prostosti, o izpustitvi). Tožnik svojih navedb ni dopolnil, niti zanje ni predložil dokazov. To pomeni, da ni izkazal verjetnega obstoja okoliščin, ki so mu preprečile pravočasno vložitev tožbe, čeprav bi to moral storiti že ob vložitvi predloga.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Inšpekcijska zavezanka vse do 9. 9. 2013 ni izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova, zato je bilo rušenje, ki ga je opravil pooblaščeni izvajalec, potrebno, posledično pa tudi stroški, nastali s tem dejanjem. Tožnica bi se jim lahko izognila le, če bi do datuma opravljanja izvršbe - ta pisno ni bil preklican - odstranila nelegalne objekte.
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov rušitve ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun. V njem navedeni stroški morajo imeti namreč podlago v pogodbi, sklenjeni z inšpektoratom. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa tega preizkusa ne omogoča.
Določilo 1. odstavka 62. člena ZRud-1C določa, da se šteje, da je nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, ki jim je bila rudarska pravica za izkoriščanje podaljšana na podlagi ZRud-1B do 31. 12. 2013, pa do dneva uveljavitve tega zakona zoper njih ni začet stečajni postopek, rudarska pravica podaljšana do 31. 12. 2015. Poleg tega se v skladu s 4. odstavkom 62. člena ZRud-1C lahko nosilcem rudarske pravice iz 1. odstavka tega člena, ki so v roku iz 2. odstavka tega člena sklenili dodatek h koncesijski pogodbi, podaljša rudarsko pravico od 1. januarja 2016 do najdlje 31. 12. 2016 tudi brez izpolnjevanja pogojev iz 5. in 8. točke 1. odstavka, 2. in 5. točke 2. odstavka in 3. odstavka 50. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled ta uspeh - kazenski postopek
V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - življenjski stroški v tujini
Tožnik višjih življenjskih stroškov v Nemčiji ni izkazal. Tega ni izkazal s časopisnim člankom iz Financ (o določitvi minimalne nemške plače), niti ne z izpiskom iz njegovega TR računa (negativni saldo); drugih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo, ali gre v Nemčiji za višje življenjske stroške, pa ni predložil.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ne navaja nič konkretnega o tem, da bi tožena stranka zmotno ugotovila, da je o isti zadevi že bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
ZMotR člen 20. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru člen 41.
vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - pogoji za vpis spremembe
Prvostopenjski organ se je pri spremembi podatka v matičnem registru oprl na prejeti dopis CSD. Tak dopis pa nima značaja pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage.
ZPŠOIRSP člen 9, 9/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - smrt upravičenca - prehod terjatve za povračilo odškodnine na dediče - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva preide na dediče, če je bila priznana s pravnomočno odločbo. Če pa upravičenec med postopkom umre, se postopek ustavi. Tožnik torej ne more nastopiti kot upravičenec do plačila denarne odškodnine na tej podlagi za svojega očeta. Ker tožnik v postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je bila njegova vloga na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
URS člen 120, 120/2, 153, 153/3. ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Namen zakonodajalca je bil, da se kvota določi ob upoštevanju razmerja med številom zaposlenih invalidov in številom vseh delavcev, vse to pa glede na dejavnost. Zato je tolikšno odstopanje, kot se pojavi znotraj posameznega področja dejavnosti (to je ravni dejavnosti, označene z enomestno črkovno oznako), po presoji sodišča v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI. Ker iz tega izhaja, da je Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov v 3. členu v nasprotju z namenom zakonskega določila, na podlagi katerega je bila izdana, je s tem kršeno legalitetno načelo iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. S tem pa je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akt v skladu z ustavo in z zakoni.
Izpodbijani ukrep je sicer predpisan z zakonom, ima legitimen cilj, ki je v varovanju zaupanja v pravosodje; ukrep je tudi dovolj določno predpisan v ZOdv in Statutu OZS v tem smislu, da arbitrarna uporaba prava ni zelo verjetna; ukrep je primeren v tem smislu, da je s takšno stopnjo (ne)tolerance glede izpolnjevanja odvetniških obveznosti možno izboljšati zaupanje ljudi v pravosodje, vendar pa v izpodbijanem aktu manjka utemeljitev, da je tako strog ukrep nujen, ker z nobenim milejšim ukrepom, ki bi v manjši meri posegel v pravico tožnice, ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja v enaki meri in izpodbijana odločitev tudi nima obrazložitve z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, to je z vidika tehtanje na eni strani intenzivnosti posega v tožničino pravico in na drugi strani koristjo za javno zaupanje in varstvo strank v pravnih postopkih pred sodišču.
brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - gibalno oviran otrok - neuporaba ali napačna uporaba zakona
Toženka je pri odločanju o tožnikovi prošnji prezrla relevantne nesporne dejanske okoliščine in nepravilno uporabila materialno pravo ne da bi upoštevala specialno zakonsko ureditev iz 6. odstavka 56. člena v povezavi s 1. odstavkom 12. člena ZOsn (po katerem so učenci s posebnimi potrebami učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja, opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ki je relevantna za konkreten primer.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - vsebina tožbe - tožbeni zahtevek
Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme sodišče meritorno odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča, in če dajo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Navedeni pogoji za meritorno odločanje v obravnavanem primeru niso podani. Tožba namreč mora v takem primeru obsegati določen zahtevek, prav tako mora vsebovati razloge. Tega pa obravnavana tožba ne vsebuje, navedenega pa tudi ne more nadomestiti sklicevanje tožeče stranke na vloženo pritožbo.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota zaposlenih invalidov - dejavnost delodajalca - nezakonitost podzakonskega predpisa
Razlogi za uporabo instituta exeptio illegalis ter ugotovljeno neskladnost ureditve kvotnega sistema v uredbi glede na zakonsko ureditev, ki izhaja iz 62. člena ZZRZI, v obravnavanem primeru temeljijo na konkretnih in s številčnimi podatki podkrepljenih trditvah tožeče stranke o neustreznosti določitve kvote po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti zgolj po prvem nivoju, to je glede na področje dejavnosti in ob upoštevanju dejstva, da je sprejeta ureditev določitve kvot zgolj posledica „prevedbe“ dejavnosti uvrščenih na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti veljavne do 1. 1. 2007 v dejavnosti na podlagi SKD veljavne od 1. 1. 2007 dalje.