denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - javno dobro - status naravnega vodnega javnega dobra - poseg v pravico do denacionalizacije - sprememba ureditve denacionalizacije
V pravni teoriji je enotno stališče, da se šteje kot poseg v pravico do denacionalizacije sprememba ureditve denacionalizacije, s katero se je položaj denacionalizacijskih upravičencev poslabšal v primerjavi z ureditvijo pred uveljavitvijo ZDen.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
GERK - upravni postopek - pritožba - po pooblaščencu vložena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je bila odločitev drugostopnega organa o zavrženju pritožbe napačna in bi moral organ pritožbo tožnice obravnavati po vsebini, se sodišče ne bo spuščalo v vsebinsko presojo pravilnosti odločitve, ki jo je sprejel prvostopni organ, zato se o ugovorih tožnice, ki se nanašajo na to odločitev, ne bo izrekalo, jih bo pa moral presoditi drugostopni organ, ko bo pritožbo obravnaval po vsebini.
ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da sta bila 193. člen in četrti odstavek 244. člena ZUJF, na katerih temelji izpodbijana odločitev, v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicujeta na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Takšna odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določb 193. člena in četrtega odstavka 244. člena ZUJF se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavano zadevo pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZDoh člen 16, 16/1, 16/1-5. ZUS-1 člen 22, 22/1, 38.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba
Za obdavčitev v konkretnem primeru je relevantna (le) ugotovitev, da je bilo na podlagi stornacij fiktivnih prodaj, ki jih je opravil tožnik, blago dejanske izneseno iz poslovalnice, medtem ko gotovina v blagajno ni bila položena. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV; bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem neto prejemka s količnikom 1,333. Da bi bilo dejansko stanje, ki je podlaga za obdavčitev, drugačno od ugotovljenega, ustavitev kazenske preiskave ne dokazuje. Pri tem tudi ne gre za identična postopka, v katerih bi moralo biti odločeno na enak način. Delovanje tožnika se je v kazenski zadevi presojalo s stališča kazenske, v davčnem postopku pa s stališča davčne zakonodaje.
Po 22. členu ZUS-1 je primerna uporaba ZPP v upravnem sporu predpisana le glede vprašanj postopka, ki niso urejena v tem zakonu. Odgovor na tožbo, ki je urejen v 38. členu ZUS-1, v upravnem sporu ni obvezen; njegova neobrazloženost nima enakih posledic kot v pravdnem postopku. Uporaba določb 278. in 214. člena ZPP bi bila tudi v nasprotju z osnovnim ciljem postopka v upravnem sporu, to je presojo zakonitosti upravnega akta.
ZS člen 62, 62a, 62b, 62b/4, 64. ZUP člen 35, 37, 67.
imenovanje predsednika sodišča - imenovanje predsednika okrožnega sodišča - strateški program dela sodišča - dopolnitev in dodatna predstavitev programa dela sodišča - izločitev člana Sodnega sveta - zbiranje podatkov o kandidatih - dosedanji rezultati vodenja - nepravilnosti s področja sodne uprave - sodišče nižje stopnje - obrazložitev odločbe
Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišča je eden od dveh pogojev za imenovanje predsednika sodišča iz 62. člena ZS. Spoštovanje obveznih sestavin strateškega programa iz četrtega odstavka 62. b člena ZS se sicer presoja strogo, ni pa spregled predpisane sestavine razlog za odpravo odločbe. Čim pa je tako, ni v nasprotju z zakonom ne zahtevana dopolnitev programa ne dodatna predstavitev programa na seji Sodnega sveta, saj je oboje dopustno, tako na podlagi smiselne uporabe določb 67. člena ZUP o dopolnitvi vloge kot tudi na podlagi določb ZS, ki se nanašajo na uporabo kriterijev iz 62.a člena. Navedeno potrjujejo tudi določbe četrtega odstavka 62. b člena ZS, po katerih vsebinska pomanjkljivost programa ni razlog za to, da se prijava zavrže, ter dejstvo, da vsebinsko dopolnjevanje vloge po določbah ZS ni izključeno.
Okoliščine na strani člana Sodnega sveta, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi, niso obvezen izločitveni razlog iz 35. člena ZUP in s tem po določbah, ki se smiselno uporabljajo v zadevnem postopku. Lahko pa (po določbah 37. člena ZUP) zahteva izločitev stranka v postopku. Tožnik izločitve E.E. ni zahteval oziroma je celo izjavil, da je ne bo predlagal, in torej upravičenja, ki mu ga daje zakon, ni uveljavil. Zato ne more uspešno ugovarjati temu, da je E.E. kot član Sodnega sveta sodeloval pri odločanju in tudi ne, da je aktivno sodeloval v razpravi.
V ZS zbiranje gradiva o kandidatih za predsednika sodišča s strani Sodnega sveta ni predvideno, ga pa zakon tudi ne izključuje. Zato tudi sodišče temu ne nasprotuje, pod pogojem, da se da kandidatu možnost, da se pred odločitvijo o zbranem gradivu izjavi. Glede na to, da se izbira predsednik sodišča, so za odločitev bistveni tisti podatki, ki se nanašajo na vodenje. Logično je tudi, da se pri tožniku, ki je funkcijo predsednika sodišča že opravljal, upoštevajo dosedanji rezultati vodenja, prepričljiv pa je tudi zaključek, da vodenje, ki pripelje do posledic, ki so objektivno nesprejemljive, ni primerno. In nenazadnje je povsem logično ter utemeljeno v (različnem) položaju obeh kandidatov, da se okoliščin v zvezi z vodenjem sodišča pri drugem kandidatu, ki te funkcije ni nikoli opravljal, ne ugotavlja.
Za nepravilnosti s področja sodne uprave odgovarja poleg predsednika Okrajnega sodišča (in vodje oddelka) tudi predsednik Okrožnega sodišča, ki mora imeti pregled in stalen nadzor nad poslovanjem vseh sodišč, ki sodijo v njegovo pristojnost, kar so razumni razlogi, utemeljeni na določbah ZS. Dodatna argumentacija v smislu ugotavljanja stopnje tožnikove odgovornosti za navedene nepravilnosti pri tem ni potrebna. V konkretnem primeru namreč ne gre za odločanje o razrešitvi s položaja predsednika (iz 64. člena ZS), temveč za izbiro med kandidatoma, ki oba izpolnjujeta predpisane pogoje za imenovanje, in s tem za presojo, kateri kandidat je primernejši oziroma kateri kandidat bo funkcijo predsednika sodišča bolje opravljal. Pri tej presoji pa se lahko 1. kriteriju vodenja, da posebno težo in 2. upošteva posledice, ki izhajajo iz načina vodenja in ki so objektivno nesprejemljive.
EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov člen 5, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi OVE, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore. Upravičen proizvajalec pa je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave OVE. Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, pomeni, da se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. Agencija za energijo odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave, tožnik ne vstopa v pravice in obveznosti prodajalca v odnosu do Agencije. Glede njegove vloge in položaja glede dodelitve podpore je potrebno v celoti odločati v novem postopku, v katerem je treba ugotoviti ali vlagatelj izpolnjuje predpisane pogoje Izpeljati je treba nov upravni postopek o dodelitvi podpore na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija v upravnem postopku ugotavlja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev zahtevane podpore. Pravica do podpore tako ni vezana na proizvodno napravo OVE, kot deklaracija za proizvodno napravo, temveč je vezana na proizvajalca. S prenosom lastništva na proizvodni napravi pa tudi ni prišlo do avtomatskega vstopa (novega) lastnika v podporno shemo oz. ne gre za „kontinuiteto podpore“.
EZ člen 64n, 64n/4, 64n/4-1, 554, 554/2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15, 15/1, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - pravica do podpore - sprememba lastništva
V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave gre za nov upravni postopek dodelitve podpore na podlagi nove vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave namreč Agencija za energijo v upravnem postopku preverja, ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore, kot jih določata Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Zato sklicevanje tožnika na odločbo, ki je bila za predmetno proizvodno napravo predhodno izdana prejšnjemu lastniku te naprave, ni utemeljeno.
ZUJF člen 193. ZIPRS1314 člen 60. ZUstS člen 43, 44, 47.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF se tako v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
Tožnik bi moral v času oddaje vloge biti vpisan v poslovni register kot subjekt, ki je vložil prijavo na javni razpis. Iz določb javnega razpisa namreč med drugim izhaja, da se nanj lahko prijavijo vsa podjetja in samostojni podjetniki, ki so na dan oddaje vloge registrirani po ZGD-1 in izpolnjujejo določene pogoje.
V obravnavani zadevi tožnik predlaga obnovo postopka, končanega z odločbo davčnega organa z dne 31. 7. 2008. Dokazi niti niso obstajali v času pred izdajo odločbe, glede katere tožnik zahteva obnovo, zato že iz navedenega razloga navedene sodbe SEU kot tudi odločitve Vrhovnega sodišča ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga. V povezavi s tem je tudi brezpredmetno sklicevanje tožnika glede enotne razlage in uporabe prava EU, ki jo daje SEU, katerega interpretativne sodbe imajo učinek ex tunc in veljajo erga omnes. Slednje v zadevi ni sporno. Vendar pa tožnik napačno meni, da so novejše sodbe SEU in nova stališča sodne prakse obnovitveni razlog, saj slednje velja le v primeru, kadar gre za postopke v teku, o katerih še ni pravnomočno odločeno oz. niso uporabljena vsa pravna sredstva, kar pa ni obravnavani primer.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da pritožba za izpodbijanje sklepa z dne 28. 11. 2014, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za podaljšanje pritožbenega roka, nima verjetnih izgledov za uspeh. Sprejeto odločitev je tudi podrobno obrazložil.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev za priposestvovanje
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
EZ-1 člen 372, 372/6. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 2, 2-17, 7, 7/2, 7/2-2, 11, 11/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba lastništva
V konkretni zadevi se tožnik sam sklicuje na kupoprodajno pogodbo, ki jo je sklenil s prejšnjim lastnikom proizvodne naprave, ki pa ima učinek singularnega nasledstva. Zato na podlagi slednjega tožnik ni vstopil v pravice prejšnjega lastnika, pač pa je pridobil zgolj upravičenje, da je kot novi lastnik lahko vložil vlogo za pridobitev podpore za predmetno proizvodno napravo. Na podlagi navedene vloge je nato Agencija za energijo ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev podpore ter ob upoštevanju starosti proizvodne naprave glede na stanje v času izdaje odločbe odločila o upravičenosti kot tudi o trajanju prejemanja podpore.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - zahteva za oceno ustavnosti zakona - - nadaljevanje postopka - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo - učinek razveljavitve zakona
V obravnavanem primeru je bila davčna osnova za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti ugotovljena na podlagi 193. člena in četrtega odstavka 244. člena ZUJF, torej na podlagi zakonskih določb, za katere je Ustavno sodišče (z učinkom razveljavitve) ugotovilo, da so bile v neskladju z Ustavo. To pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena, in obenem, da v konkretnem primeru, ko v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, ni več zakonske podlage za davčno odmero.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč - druga zadeva
Glede na to, da tožeča stranka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugem pravdnem postopku, ki ga sodišče v Celju vodi pod posebno opravilno številko, je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, nepopolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa preuranjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila na obrazložitvi odločbe CSD, ki je bila izdana pred izdajo javne listine, ki je potrjevala, da tožeča stranka živi v družinski skupnosti s svojo ženo. Glede na navedeno razhajanje je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka s tem, ko tožeče stranke ni seznanila z navedeno ugotovitvijo ter ji ni dala možnosti, da se o tej ugotovitvi in dokazih izjasni ter predloži nasprotne dokaze.
visokošolski zavod - akreditacija - podaljšanje akreditacije - pogoji za podaljšanje akreditacije - načelo zaslišanja stranke
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je dolžan pred odločanjem o stvari vse dokaze, na podlagi katerih odloča, predložiti predlagatelju (stranki) v razjasnitev zato, da se ji da možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi, kar je tožena stranka, kakor izhaja iz upravnega spisa tudi storila, saj so bili pred odločanjem o stvari vsi uporabljeni dokazi vročeni tožeči stranki v izjasnitev.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - plačilo dolga - dokazilo o plačilu
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane, in sicer obveznosti iz naslova davka na dodano vrednost za davčno obdobje april 2011 in delno maj 2011, ter obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zaposlenih, akontacij dohodnine in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da se toženka do predloženih potrdil o plačilu ni opredelila.
postopek o prekršku - stroški postopka - rok za priglasitev stroškov postopka
Zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je bil ustavljen, se poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomočna sodba ali sklep vročen tistemu, ki ima pravico podati takšen zahtevek. To pa ne pomeni, da se zahtevka ne bi smelo podati že pred končno odločitvijo.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ (CSD) pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik (za poseben primer) osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč njegova dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za učinkovito zagotavljanje varstva varovančeve osebnosti in njegovih pravic.