Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je odločilno za zahtevek tožnice dejstvo, da druga toženka ni imela posebnega pisnega pooblastila za sprejem izpolnitve. Člen 815 ZOR, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, določa, da naročilo za posredovanje ne vsebuje za posrednika pravice, da bi smel sprejeti za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Smisel te določbe je v tem, da bi bile zlorabe posrednika napram naročitelju čim bolj otežkočene in da posrednik ne bi prišel nedopustno do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici. Če sta toženi stranki nastopali v razmerju do tožnice kot kupcem stanovanja enotno, tako kot je tožnica ves čas zatrjevala, tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, ker je izpolnila denarno obveznost posredniku in ne direktno prodajalki. Če je prva toženka v navzočnosti tožnice pooblastila drugo toženko, da zanjo sprejme kupnino po pogodbi, dejstvo, da to pooblastilo ni bilo pisno, nima takšnega pomena kot mu ga je dalo v izpodbijani sodbi zmotno sodišče prve stopnje. Tudi če je bilo dano zgolj ustno pooblastilo prve toženke, da zanjo druga toženka sprejme izpolnitev, je veljavno.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 2, 5. ZOFVI člen 92, 96, 96/2, 100.
napredovanje učiteljev - prva razporeditev v plačilne razrede - izpolnjevanje pogojev za delovno mesto učitelja - upoštevanje delovne dobe izven šolstva pri napredovanju
Tožnica ob prvi razporeditvi v plačilne razrede ni izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta učitelja (ni imela pedagoško andragoške izobrazbe in opravljenega strokovnega izpita), zato ni mogla napredovati, temveč ji je bil zakonito priznan le količnik za določitev osnovne plače na delovnem mestu učitelja.
Ustavna odločba U-I 91/97 z dne 1.2.2001 je posegla le v kategorijo delavcev, ki so izpolnjevali vse pogoje za napredovanje iz 2. čl. pravilnika o napredovanju, vendar se jim pri razporeditvi v plačilni razred ni upoštevala (celotna) delovna doba, ki so jo pridobili pred nastopom dela v vzgoji in izobraževanja.
ZTPDR člen 49, 49/1. Pravila službe v Slovenski vojski člen 123.
razporeditev na drugo delo - razlika v plačah
Iz 123. tč. Pravil službe v Slovenski vojski izhaja, da vojaška oseba v času začasne prerazporeditve po službeni potrebi zadrži vse pravice, pridobljene na formacijski dolžnosti. Ta določba pomeni le, da se prerazporejenemu delavcu pravice na novi dolžnosti ne morejo zmanjšati. Če pa je delavec z ukazom razporejen na zahtevnejše delo, ima pravico do plačila po dejanskem delu (pravico do višje plače).
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - pravice delavca, določene v KP in v aktu delodajalca - sodno varstvo
Če delovno razmerje že od vsega začetka ni bilo zakonito sklenjeno za določen čas, ali je do tega prišlo pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. To lahko delavec uveljavlja tudi v primeru veriženja delovnih razmerij za določen čas, vse do poteka roka za sodno varstvo v zvezi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas (če se na ta dejstva delavec izrecno sklicuje).
Že dejstvo, da je zadnjo pogodbo o zaposlitvi tožnica sklenila "zaradi začasno povečanega obsega del oziroma izvedbe del, ki je projektno organizirano", kaže na spornost opredelitve podlage za delovno razmerje za določen čas, saj se razloga začasno povečanega obsega dela in projektnega organiziranja dela med seboj izključujeta.
Tožena stranka ni izkazala tega, da bi uvedba nadstandardne dejavnosti, ki jo predstavlja dodano poučevanje angleščine v 3. in 4. razredu, v začetni ali kasnejši fazi predstavljala poseben projekt, ki ga bi spremljala posebno urejena projektna ter preostala sistemska dokumentacija in katerega izvedbe in spremljanje bi bilo vnaprej predvideno in posebej urejeno.
ZDR ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva v primeru, če delavec takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi za določen čas (in takoj po nastopu delovnega razmerja za določen čas) zahteva ugotovitev nezakonitosti te pogodbe o zaposlitvi in iz tega razloga tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Delavec mora takšen zahtevek vložiti najprej pri delodajalcu (1. in 2. odstavek 204. člena ZDR) in šele potem zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Pogojna odložitev disciplinskega ukrepa je opozorilo delavcu, naj v bodoče ne ponavlja kršitev, kar pa je smiselno le v primeru, ko iz okoliščin primera izhaja, da delavec tega res ne bo storil, tudi če se disciplinski ukrep ne izvrši (pozitivna prognoza) in da bo že na ta način dosežen namen disciplinskega obravnavanja.
Načelo enakega položaja delničarjev je res osrednje načelo korporacijskega prava, vendar pa gre pri upoštevanju tega načela za poudarek na enaki obravnavi delničarjev ob enakih pogojih, kar pomeni, da ni ključno le enako obravnavanje, ampak mora biti to podano ob enakih pogojih, torej v enakih situacijah; če pa so te različne, je dopustno tudi delničarje obravnavati različno.
ZZK-1 člen 54, 54/2, 55, 55/2, 54, 54/2, 55, 55/2.
vknjižba
Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala predznamba, ki je bila s to vknjižbo opravičena, izpodbijani vpis (zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke), dovoljen proti imetniku vknjižene pravice, namreč učinkuje pod razveznim pogojem (2. odst. 54. čl. in 2. odst. 55. čl. ZZK-1)
1. Za pravilno porazdelitev bremena preživljanja, je potrebno zanesljivo ugotoviti, koliko dni v mesecu posamezen od staršev pokriva tekoče potrebe otrok.
2. Preživnina mora biti določena za vsakega otroka posebej, saj že seštevek celokupnih potreb pokaže, da so te denarno različno ovrednotene za vsakega od njiju.
3. Odločitev o skupnem izvrševanju varstva in vzgoje otrok terja poleg predvidljivih stvari tudi nujno sprotno dogovarjanje obeh roditeljev o nepredvidenih problemih, zato tudi plačevanje zdravil, prevozov k zdravniku ipd. ni mogoče upoštevati izključno kot skrb matere, in v ta namen predvideti vnaprej določenega denarnega prispevka toženca, za kar se zavzema tožnica v pritožbi. Bo pa potrebno v nadaljevanju postopka posebej določiti stalno prebivališče otrok in odločiti, kateremu od staršev se vročajo pošiljke za sinova.
Sporazum o preživljanju skupnih otrok je eden od pogojev za sporazumno razvezo zakonske zveze, zato sodišče ni imelo podlage za določitev preživnine po svoji presoji, če je v preostalem delu v vsem sledilo predlagateljema in zakonsko zvezo razvezalo po 64. čl. ZZZDR. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj dogovor o navedeni preživnini ni v skladu s koristijo otrok, pa tudi sicer je mogoče sporazumu roditeljev odreči veljavo le v primeru, če gre za očitno v škodo otroka sklenjen dogovor. V takem primeru pa po mnenju pravne teorije tudi niso podani pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze
Iz ravnanja dolžnika, ki je sklenil s kupcem predpogodbo glede nepremičnine, za katero sta z upnikom sklenila pogodbo o posredovanju, ni mogoče sklepati o njegovem delovanju v škodo upnika, saj je bil dolžnikov poslovni namen, da proda to nepremičnino podlaga sklenjeni posredniški pogodbi. Zato s tem dejstvom upnik ne more utemeljevati nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
Ker je dolžniku z izvršilnim naslovom naložena opustitev, torej negativna obveznost, ki jo dolžnik prekrši z aktivnim ravnanjem, ki mu je prepovedano, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določbe 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Ugotavljanje škode in okoliščin, v katerih je nastala, njene višine in povzročitelja v internem postopku pri delodajalcu (72. čl. ZTPDR) ne pomeni procesne predpostavke za uveljavljanje plačila odškodnine pred sodiščem.
ZDDO člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZObr člen 96, 96/3, 96, 96/3. KPND člen 38, 38.
nadurno delo
Opravljanja dežurstva in straže v Slovenski vojski ni mogoče šteti za nadurno delo. Prvenstveni namen izvajanja teh služb je preprečevanje izrednih in nepredvidljivih dogodkov in ustrezno ukrepanje, ko do njih pride. Le v primeru aktivnega ukrepanja ob izrednem in nepredvidenem dogodku gre za delo preko polnega delovnega časa.