Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je neprepričljiva obrazložitev sodišča druge stopnje, da je bila njegova izjava v prispevek vključena le zaradi uvodnih besed novinarja o prepletenosti s politiko, in da tožnik v zvezi s finančnim zlomom D. in njenim vplivom na poslovanje drugih slovenskih podjetij in bank ni bil omenjen. Ne glede na to, da se je vsebina tožnikove izjave res nanašala na njegovo lobiranje pri politiki, pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila, glede na zgoraj povzeto celotno novinarjevo uvodno napoved, v prispevek vključena zato, ker je bil prav tožnik, poleg e. e. in F. F., ki sta v času finančnega zloma vodila D., najbolj javno izpostavljen kot soodgovoren za poslovanje njenih gospodarskih družb. Zato Vrhovno sodišče soglaša s tožnikom, da je napačna nadaljnja odločitev sodišča druge stopnje, da bi imel lahko pravni interes le za popravek svoje objavljene izjave, ne pa tudi glede ostale vsebine prispevka.
- ali sta nižji sodišči s tem, ko sta ugotovili, da je bila med strankama v okviru 5. člena Prodajne pogodbe dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu, zmotno uporabili drugi odstavek 247. člena OZ;
- ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven (250. člen OZ), glede na to, da je zamuda, na katero se pogodbena kazen navezuje, odvisna tudi od okoliščin, na kateri toženca ne moreta v celoti vplivati; in
- ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo 247. člen OZ, ko je odločilo, da je elaborat v zvezi s parcelacijo, ki je bil oddan 4. 3. 2011, postal popoln šele 9. 4. 2013 in ne že 4. 3. 2011.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075847
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 17, 17/1, 18, 18/1.
dopuščena revizija - spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost sodišč - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uveljavljanje zahtevka zoper proizvajalca - garancija - splošna pristojnost - stalno prebivališče toženca - zavrnitev revizije
Ob doslednem upoštevanju sodne prakse Sodišča EU ter načela ozke evro-avtonomne razlage pojma "druga pogodbena stranka”, načela restriktivne razlage izjem od splošnega pravila o pristojnosti po prebivališču toženca in načela pravne varnosti in predvidljivosti pristojnosti (v spregi z zahtevo po sklenitvi pogodbe) Vrhovno sodišče sodi, da spor med slovenskim kupcem - potrošnikom in francoskim proizvajalcem - garantom ni potrošniški spor. Zato se za določitev pristojnosti ne morejo uporabiti posebne določbe Uredbe št. 1215/2012 glede pristojnosti v potrošniških sporih, ki potrošniku omogočajo vložitev tožbe pred sodiščem po kraju svojega stalnega prebivališča. To pomeni, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o (primarnem in podrednem) tožbenem zahtevku iz naslova (obvezne) garancije.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
dopuščena revizija - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva ali dokazi - presoja ex nunc
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko sodišče v postopku sodnega varstva v postopkih mednarodne zaščite, ob upoštevanju novih dejstev in dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa (ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj po tretjem odstavku 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite), vrne zadevo v ponovno odločanje Ministrstvu za notranje zadeve?
Tožnik se je pri enajstih letih poškodoval med igro paintball. Nezgoda se je pripetila, ko je tožniku pošlo strelivo. Tedaj je zaklical "stop igra" in se ga namenil dopolniti. Spotoma si je snel zaščitna očala, saj so se ta nenehno rosila. Eden izmed soigralcev je medtem, čeprav med "stop igro" velja premirje, sprožil in tožnika zadel v oko.Bistvo dopuščenega vprašanja je bilo, ali je organizator zadostil standardu skrbnega ravnanja s tem, ko je dal otrokom jasna navodila - tudi to, da si maske nikakor ne smejo sneti, sam pa je bil med igro v varni sobi. Vrhovno sodišče je na vprašanje odgovorilo, da ne. Prvič ne zato, ker nadzor iz varnostne sobe, od koder se na poligon ne vidi in ne sliši, ni noben nadzor. Drugič ne zato, ker je učinkovit nadzor sestavni del nadzorovalne dolžnosti, ko gre za enajstletnike. Tretjič ne zato, ker je igra z uporabo zaščitnih sredstev povsem varna, kakor je bila tudi oglaševana, brez nje pa nevarna in na takšno starši v imenu otrok niso pristali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00051821
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a. ZMZ-1A člen 39, 40, 64, 66. ZUS-1 člen 64, 64/4, 64/5. ZPP člen 374, 374/2, 377.
omejitev gibanja prosilcu - begosumnost - nevarnost pobega - znatna nevarnost za pobeg - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - zapustitev države - pravni interes tožene stranke za revizijo - javni interes - neizkazan pravni interes - sprememba zakona - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Toženi stranki le izjemoma ni mogoče priznati pravnega interesa za revizijo. Pravnega interesa tako nima le, če revizijska odločitev Vrhovnega sodišča v okoliščinah posameznega upravnega spora za varstvo javnega interesa ne bi mogla biti koristna niti z vidika učinkov na izpodbijani upravni akt niti z vidika pomena odgovorov na pravna vprašanja, zaradi katerih je bila revizija dopuščena, za nadaljnje odločanje tožene stranke. Taka izjemna situacija je podana v obravnavani zadevi.
Tudi v primeru uspeha z revizijo in razveljavitvijo izpodbijane sodbe, sporni sklep revidentke o pridržanju tožeče stranke tudi ob uspehu v upravnem sporu zaradi časovno omejene veljave ne bi mogel več učinkovati. Revidentka bi morala na novo odločiti v zadevi omejitve gibanja (oziroma pridržanja) tožeče stranke, torej izvesti nov postopek ugotavljanja dejstev in na novo odločiti v zadevi. Tako pravni interes revidentke za pridobitev revizijske odločitve Vrhovnega sodišča za ohranitev veljavnosti predhodno izdanega upravnega akta kot pravilnega in zakonitega, v obravnavani zadevi ni (več) podan.
Ker bi se moral v primeru uspeha v reviziji začeti nov postopek odločanja o omejitvi gibanja tožeče stranke, bi se moral torej tudi v nadaljevanju obravnavane zadeve uporabiti nov predpis. Zato stališče Vrhovnega sodišča v okviru dopuščenih revizijskih vprašanj v zvezi s prej veljavnimi, drugačnimi pravnimi normami ne bi moglo vplivati na bodoče odločanje revidentke, saj te ne bodo več mogle biti uporabljene. Zato tudi s tega vidika toženi stranki ni mogoče več priznati pravnega interesa za revizijo.
sanacija plazu - odgovornost več oseb za isto škodo - porazdelitev odgovornosti - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Če škodo povzroči več oseb in je v njen izvor ter nastajanje hkrati vključen še oškodovančev prispevek, je pomembno, kakšna je narava ravnanj odškodninsko odgovornih povzročiteljev. Lahko so delovali skupaj (kot so delovali prvi trije toženci, ko so opravili izkop materiala na nižje ležečih zemljiščih), lahko pa neodvisno drug od drugega, pri čemer ni mogoče ugotoviti deležev pri povzročeni škodi. Tudi v tem primeru je odgovornost vseh povzročiteljev solidarna. Vendar, ko delujejo neodvisno drug od drugega, lahko povzročitelji glede na škodno posledico delujejo na različnih vzročnih ravneh, med drugim tudi s prispevkom na isti vzročni ravni kot oškodovanec. V takem primeru povzročiteljev prispevek, njegovo škodno dejanje, konkurira oškodovančevemu prispevku, zato oškodovančev prispevek zmanjšuje, hkrati pa povečuje skupni delež odgovornosti, ki bremeni solidarno odgovorne sopovzročitelje (seveda pod pogojem, da ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi). To pomeni, da je vse odvisno od tega, kakšna je vzročna narava povzročiteljevega prispevka, tj. komu konkurira in ali je mogoče ugotoviti njegov delež pri povzročeni škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00051832
URS člen 22. ZUS-1 člen 51, 59. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stečajni upravitelj - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - odločanje na seji - neizvedba glavne obravnave - standard obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja ne izvede glavne obravnave, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu in nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. V primeru, da so podani ustavno dopustni in zakonsko predpisani izjemni razlogi, da glavne obravnave ne izvede, pa mora to v svoji sodbi jasno in izrecno obrazložiti.
Ustavno in zakonsko zahtevana navedba izrecnih razlogov za to, da Upravno sodišče ni izvedlo glavne obravnave, je neločljivo povezana s spoštovanjem ustavne pravice do obravnave pred sodiščem. Iz zahtev 22. člena Ustave po presoji Ustavnega sodišča med drugim namreč izhaja, da morajo biti v vsakem posameznem upravnem sporu, v katerem glavne obravnava izjemoma ne bi bila izvedena, razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni in nedvoumni. Iz njih mora izhajati obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih v konkretni zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna.
Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo in utemeljilo razlogov, zaradi katerih ni izvedlo glavne obravnave. Glede na navedena pravna izhodišča navedeno pomeni kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe v povezavi z uresničevanjem pravice do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. Kot je že poudarilo Vrhovno sodišče v svoji praksi, taka opustitev obrazložitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč absolutno bistveno kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe, saj razlogi za ključno odločitev sodišča prve stopnje v upravnem sporu tedaj niso razvidni ne stranki in ne revizijskemu sodišču v okviru njegove pristojnosti za presojo bistvenih kršitev pravil postopka.
predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda zaradi uporabe traktorja - nakladanje tovora s traktorjem - prometna funkcija vozila - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00051346
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 168. ZD člen 132.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - dokaz o dolžnikovi lastnini - dedovanje - dedna pravica - terjatev do zapuščine
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pred izdajo sklepa o dedovanju ni mogoče z izvršbo poseči na nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00051838
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 47. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 46, 46/11. ZMZ-1 člen 50, 50/2, 89. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
priznanje mednarodne zaščite - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - tožba v upravnem sporu - pomanjkanje pravnega interesa - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - domneva umika prošnje za mednarodno zaščito - pravica do azila - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Prosilčeva (oziroma tožnikova) samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi njegove tožbe zoper zavrnilno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Tudi v tem primeru namreč tožnikovo ravnanje kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. Prosilčeva samovoljna zapustitev azilnega doma oziroma države pred odločitvijo o njegovi tožbi torej pomeni, da prosilec ne izkazuje več pravnega interesa za sodno varstvo, to situacijo pa ureja (med drugim) 6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri mora sodišča tožbo v takem primeru zavreči.
predlog za dopustitev revizije - izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - povrnitev škode - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je na podlagi ZPŠOIRSP v upravnem postopku prejela pavšalno odškodnino za 261 mesecev izbrisa v znesku 13.050 EUR. Meni, da je upravičena do višje odškodnine. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bi pravična odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tožnice skupaj znašala 10.750 EUR, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - združitev pravd v skupno obravnavanje - objektivna nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil v drugi navedeni zadevi, ki je bila delegirana na Okrajno sodišče v Sežani, A. A. tožnik, v tem postopku pa naj bi bil le „iniciator“ (in tudi ni predlagan kot priča). Kakšna je še morebitna druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na videz nepristranskosti (na primer sorodstvena vez med njim in udeleženci v predlogu navedenih postopkov, ki še potekajo na Okrajnem sodišču v Ajdovščini), v predlogu za sedaj ni navedeno.
Skupno obravnavanje več postopkov z istimi ali delno istimi strankami ter dejansko in pravno povezanimi pravdami prav tako lahko narekuje prenos pristojnosti na sodišče, ki bi potem obravnavalo vse združene postopke, vključno s tistim že delegiranim na Okrajno sodišče v Sežani. Vendar pa tožena stranka sama pogojuje prenos pristojnosti s primarno združitvijo postopkov P 30/2021, P 31/2021, in P 36/2021, pri čemer v predlogu sicer natančneje ne obrazloži povezovalne elemente vseh navedenih zadev. In kar je najpomembneje. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi Okrajno sodišče v Ajdovščini vse v predlogu navedene postopke že združilo za skupno obravnavanje. Predlog za prenos pristojnosti v zadevi P 31/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, je tako glede na samo pogojevalnost predloga tožene stranke preuranjen.
OZ člen 6, 6/3, 131, 131/1, 135. URS člen 26. ZOIzk-1 člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/4.
odškodninski spor - odgovornost države za delo upravnega organa - upravni postopek - izdaja osebne listine - javni uslužbenec - standard potrebne skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljiva škoda - ugoditev reviziji
Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti.
Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče nepravilno uporabilo 59. člen ZZZDR in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je določilo višino deleža na skupnem premoženju za tožnika 40 %, za toženko pa 60 %.