Če je predlagatelj umaknil predlog za določitev uklonilnega zapora preden je prvostopno sodišče odločilo o njem, ni več pravne podlage za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora in če je sodišče sprejelo sklep o ustavitvi postopka, pritožba storilca proti temu sklepu ni dovoljena, ker storilec nima oz. ni izkazal pravnega interesa.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 111. ZPIZ-1 člen 102, 102/2. ZZRZI člen 110.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovni invalid – poklicna rehabilitacija
Ker se določbe 102. do 105. člena ZPIZ-1 v spornem obdobju še niso uporabljale, tožena stranka na podlagi teh odločb tožniku s statusom delovnega invalida ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešne poklicne rehabilitacije.
pobot v pravdi - pogoji za pobot - zastaranje terjatve
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da zaradi zastaranja terjatve drugotožene stranke ni bilo pogojev za pobot, kajti po 314. členu OZ se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni zastarala. To sicer drži, vendar pa sodišče po uradni dolžnosti ne more ugotavljati ali je terjatev zastarana kot je to storilo v tej zadevi. Zastaranje terjatve sodišče ugotavlja le na ugovor stranke, tega pa tožeča stranka ni podala (primerjaj 2. odst. 314. člena OZ).
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoj za zasedbo delovnega mesta – izobrazba – strokovni izpit
Za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja je v 6. odst. 109. člena ZOFVI določen samostojni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer se takšna pogodba o zaposlitvi sklene za dobo največ enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in če je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Citirana določba ZOFVI se nanaša tako na zahtevane izobrazbene pogoje kot na strokovni izpit, ki je pogoj za opravljanje dela strokovnega delavca v javnem vrtcu oziroma šoli.
rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga začetka teka roka za podajo odpovedi ni mogoče šteti od prvih znakov, ki kažejo na to, da delo delavca ne bo več potrebno, temveč šele od odločitve delodajalca, da delovnega razmerja ne bo ohranjal. S to odločitvijo postane delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno. Ker je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v tridesetih dneh od sprejema odločitve dalje, subjektivni rok za podajo odpovedi ni bil prekoračen.
ZPIZ člen 270, 270/1, 270/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 24f. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 2, 3.
Ker je tožnik pravico do (predčasne) pokojnine uveljavil v času veljave novele Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri se za odmero pokojninske osnove detaširanih delavcev vzame zavarovalna osnova, od katere so bili plačani prispevki, je bila njegova pokojninska osnova za obdobje od 1996 do 1972 z vmesnimi prekinitvami, ko je delal v tujini, pravilno oblikovana z višinami osnove, od katerih so bili plačani prispevki, ne pa z njegovimi dejanskimi deviznimi prejemki.
Podjetnik kot fizična oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim osebnim premoženjem. Izbris iz registra podjetnikov ne vpliva na odgovornosti in obveznosti, ki so nastale pred izbrisom, niti na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero mu je naložena dajatev.
razlastitev – odvzem dela nepremičnin – bistveno poslabšanje položaja razlaščenca
Ne gre za situacijo, ki jo predvideva 2.odst. 24.člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Tožnica navedeni parceli še vedno lahko izkorišča tako, kot jih je izkoriščala pred posegi tožene stranke.
Tožnik je domnevno lastništvo na etažnem stanovanju dokazal že s predloženo kupoprodajno pogodbo z dne 21.10.1991. Etažni lastniki so po zakonu solastniki zemljišča.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023135
KZ člen 213, 213/3, 213, 213/3. ZKP člen 18, 18/1, 325, 325/2, 18, 18/1, 325, 325/2.
sprememba zagovora na glavni obravnavi - dokazna ocena - rop - kvalificirana oblika - naklep
Dokazi, pridobljeni v preiskavi, so dokazi, ki jih sodišče mora ocenjevati kot vsak drug dokaz (člen 18/1 ZKP), saj tudi iz določb 325. člena ZKP nedvomno izhaja, da v primeru, če obtoženec na glavni obravnavi spremeni svojo prejšnjo izpovedbo, se ga na to opozori in se ga tudi vpraša, zakaj sedaj izpoveduje drugače.
Ne glede na to, ali sta obtoženca res prvotno imela v naklepu, da z uporabo sile ali grožnje prideta do mamila, je dokazano, da po grožnji mamila od oškodovancev nista dobila, sta pa z uporabo sile oškodovanki odvzela torbico, denar in telefon, nato pa še pretepla drugega oškodovanca in mu vzela denar, zato so v njunem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ropa po 3. odstavku 213. člena KZ. Za pravilno pravno opredelitev je namreč bistven njun predhodni dogovor, da bosta s silo vzela tujo premično stvar.
ZD člen 34, 40, 220, 34, 40, 220. OZ člen 557, 558, 557, 558.
prikrajšanje nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zahtevek za vrnitev darila
Tudi če je formalno povsem neoporečno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, nujni dedič lahko dokazuje, da pa je dejanska pogodbena volja bila drugačna, kot je zapisana in sicer takšna, da je šlo za (delno) neodplačen pravni posel.
dnevna odškodnina - aktivno zdravljenje - ničnost določbe splošnih pogojev - razlaga pogodb
Iz 31. čl. Splošnih pogojev jasno izhaja, da je zavarovanec upravičen do izplačila dnevne odškodnine v času aktivnega zdravljenja. Pojem aktivnega zdravljenja pa je zatem opredeljen za tri različne kategorije v posebnih točkah, za študente je to čas, ko ne morejo obiskovati predavanj, razen v primeru imobilizacije z mavcem.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - invalidnost
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, torej določitev satisfakcije oškodovancu, pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Telesne bolečine, duševne bolečine in strah nimajo cene. Zato obstajajo merila za določitev vsebine tega pravnega standarda, ki izhajajo iz 179.čl. OZ.
Kaznivo dejanje po 145. členu KZ je dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo oz. takrat, ko je pri njem zaradi obdolženčevega ravnanja ustvarjen občutek osebne ogroženosti.
vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zadoščenje v posebnih primerih
Sodišče zaradi napačnega stališča, da so bile s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljene tudi telesne poškodbe in da je na te ugotovitve vezano, sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, ali so telesne poškodbe posledica ravnanja tožnika. V izreku obsodilne kazenske sodbe te posledice niso omenjene, tožnik tudi ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve teh poškodb, zato glede telesnih poškodb ni mogoče uporabiti določbe 14. člena ZPP.