pogodbena kazen - podjemna pogodba - prevzem del - zamuda z izpolnitvijo - trajanje zamude z izpolnitvijo - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - prekluzija - stroški za predpravdno izvedensko mnenje - pravdni stroški
Čim je tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) izbrala kot sankcijo za kršitev pogodbenih obveznosti dokončanje del na stroške tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi), le-ta po poteku roka, ki ji jo je za izvršitev del določila naročnica, ni bila teh del več upravičena izvajati, s tem pa po poteku tega roka tudi ni bila več v zamudi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti. V tej smeri se izkaže kot pravilno stališče pritožnice, da zamuda z izpolnitvijo ne more trajati neskončno.
ZPIZ-1 člen 250, 250/1. ZPIZ člen 71, 78, 78/1, 81, 81/1, 82, 82/2, 254, 254/1, 254/2. ZOR člen 279, 279/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 16.
družinska pokojnina – pridobitev pravice
Za uresničitev pravice do družinske pokojnine ni pomembno, kakšen status je imel pokojni in pri katerem nosilcu zavarovanja je bil zavarovan po prenehanju zavarovanja pri tožencu, če so že z doseženim zavarovanjem pri tožencu izpolnjeni pogoji na strani pokojnega, določeni za pridobitev pravice do družinske pokojnine, in pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine izpolnjujejo tudi družinski člani.
velika tatvina - uporaba ponarejene bančne kartice - vdor v informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - sila in grožnja - skrajna sila - varnostni ukrep odvzema predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi - gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Pojav novih oblik kriminalitete, ki v času, ko je bilo inkriminirano kaznivo dejanje velike tatvine, še niso bili znane, ne pomeni, da novih oblik kriminalitete, ni mogoče subsumirati pod že znana kazniva dejanja, če seveda obstajajo v ravnanju storilca vsi znaki kaznivega dejanja. Po že ustaljeni sodni praksi pa tudi uporaba ponarejene magnetne kartice s skopiranim magnetnim zapisom prave bančne kartice na bančnem avtomatu pomeni vdor v zaprt prostor, to je v varnostni sistem bančnih avtomatov.
Kaznivo dejanje po 1. odst. 242. člena KZ se glasi: kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem vnese kakršenkoli podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema ali kako drugače vdre v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do treh let. Čeprav beseda "kdor" nakazuje, da je lahko storilec kdorkoli, pa nadaljnje besedilo navaja, da je dejanje mogoče storiti le pri gospodarskem poslovanju. Dejstvo, da mora biti dejanje storjeno pri gospodarskem poslovanju, pa zoži krog možnih storilcev na osebe, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo ali sodelujejo pri taki dejavnosti.
Napad na premoženje gospodarskega subjekta - banke kot oškodovanca s strani osebe, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti in ne deluje pri gospodarskem poslovanju, ne pomeni gospodarskega kaznivega dejanja. Kriterija, da je mogoče dejanje šteti kot gospodarsko kaznivo dejanje (kaznivo dejanje zoper gospodarstvo), ne definira oškodovanec kot gospodarski subjekt, ampak storilec, ki deluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti oziroma pri gospodarskem poslovanju.
Kaznivo dejanje neupravičenega vdora v informacijski sistem po 225. členu KZ se v 1. odst. glasi: kdor neupravičeno vstopi v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v ali iz informacijskega sistema, se kaznuje z denarno kaznijo; 2. odst. pa inkriminira storilca, ki podatke v informacijskem sistemu neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema, in se storilec kaznuje s kaznijo zapora do dveh let. To kaznivo dejanje lahko stori kdorkoli, vendar pa zagovornik obtoženega., ki se zavzema za pravno opredelitev po 225. členu KZ, prezre, da so bili obtoženci spoznani za krive, da so pridobili protipravno premoženjsko korist, česar pa določba 225. člena ne zajema, saj ne inkriminira pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da grožnje, ki so jih prikazovali obtoženci, niso bile absolutne, to je takšne, da se ne bi dalo uresničitvi groženj izogniti drugače, kot s storitvijo kaznivega dejanja, zaradi odvračanja istočasne nezakrivljene nevarnosti in da ni bilo treba ravnati v skrajni sili z izvršitvijo kaznivega dejanja, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo. Prepričljivo je pojasnilo, da bi obtoženci nevarnost v obliki prisile, ki naj bi jo predstavljale grožnje, lahko odvrnili od sebe že s tem, da bi o grožnjah obvestili organe pregona.
Varnostni ukrep je bil izrečen nepravilno, ker je sodišče obtožencem odvzelo tudi gotovino, ki jim je bila zasežena pri opravljenih hišnih preiskavah v skupnem znesku 15.960,00 EUR. Z varnostnim ukrepom odvzema predmetov po 1. odst. 69. člena KZ se smejo odvzeti predmeti, če so storilčeva last, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Denar, ki ga je z varnostnim ukrepom odvzelo sodišče prve stopnje obtožencem, ni predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje. Denarja tudi ni mogoče šteti kot predmet, ki je nastal s kaznivim dejanjem, kar pravilno s pritožbenimi navedbami uveljavlja zagovornik.
Gotovino je mogoče odvzeti kot premoženjsko korist, če oškodovanec ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, le v višini s kaznivim dejanjem povzročene škode.
rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga začetka teka roka za podajo odpovedi ni mogoče šteti od prvih znakov, ki kažejo na to, da delo delavca ne bo več potrebno, temveč šele od odločitve delodajalca, da delovnega razmerja ne bo ohranjal. S to odločitvijo postane delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno. Ker je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v tridesetih dneh od sprejema odločitve dalje, subjektivni rok za podajo odpovedi ni bil prekoračen.
Za obveznost plačila pogodbene kazni mora biti s pravnomočno odločbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ne zadošča, da je v primeru prenehanja delovnega razmerja sprožen sodni spor, ki se konča s sodno poravnavo. Ker se stranki v sodni poravnavi nista dogovorili za plačilo pogodbene kazni in ker nista ugotovili, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
Če je predlagatelj umaknil predlog za določitev uklonilnega zapora preden je prvostopno sodišče odločilo o njem, ni več pravne podlage za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora in če je sodišče sprejelo sklep o ustavitvi postopka, pritožba storilca proti temu sklepu ni dovoljena, ker storilec nima oz. ni izkazal pravnega interesa.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023135
KZ člen 213, 213/3, 213, 213/3. ZKP člen 18, 18/1, 325, 325/2, 18, 18/1, 325, 325/2.
sprememba zagovora na glavni obravnavi - dokazna ocena - rop - kvalificirana oblika - naklep
Dokazi, pridobljeni v preiskavi, so dokazi, ki jih sodišče mora ocenjevati kot vsak drug dokaz (člen 18/1 ZKP), saj tudi iz določb 325. člena ZKP nedvomno izhaja, da v primeru, če obtoženec na glavni obravnavi spremeni svojo prejšnjo izpovedbo, se ga na to opozori in se ga tudi vpraša, zakaj sedaj izpoveduje drugače.
Ne glede na to, ali sta obtoženca res prvotno imela v naklepu, da z uporabo sile ali grožnje prideta do mamila, je dokazano, da po grožnji mamila od oškodovancev nista dobila, sta pa z uporabo sile oškodovanki odvzela torbico, denar in telefon, nato pa še pretepla drugega oškodovanca in mu vzela denar, zato so v njunem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ropa po 3. odstavku 213. člena KZ. Za pravilno pravno opredelitev je namreč bistven njun predhodni dogovor, da bosta s silo vzela tujo premično stvar.
Kaznivo dejanje po 145. členu KZ je dokončano, ko se oškodovanec seznani s storilčevo grožnjo oz. takrat, ko je pri njem zaradi obdolženčevega ravnanja ustvarjen občutek osebne ogroženosti.
Tožnik je domnevno lastništvo na etažnem stanovanju dokazal že s predloženo kupoprodajno pogodbo z dne 21.10.1991. Etažni lastniki so po zakonu solastniki zemljišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - invalidnost
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, torej določitev satisfakcije oškodovancu, pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Telesne bolečine, duševne bolečine in strah nimajo cene. Zato obstajajo merila za določitev vsebine tega pravnega standarda, ki izhajajo iz 179.čl. OZ.
dnevna odškodnina - aktivno zdravljenje - ničnost določbe splošnih pogojev - razlaga pogodb
Iz 31. čl. Splošnih pogojev jasno izhaja, da je zavarovanec upravičen do izplačila dnevne odškodnine v času aktivnega zdravljenja. Pojem aktivnega zdravljenja pa je zatem opredeljen za tri različne kategorije v posebnih točkah, za študente je to čas, ko ne morejo obiskovati predavanj, razen v primeru imobilizacije z mavcem.
razlastitev – odvzem dela nepremičnin – bistveno poslabšanje položaja razlaščenca
Ne gre za situacijo, ki jo predvideva 2.odst. 24.člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Tožnica navedeni parceli še vedno lahko izkorišča tako, kot jih je izkoriščala pred posegi tožene stranke.
ZD člen 34, 40, 220, 34, 40, 220. OZ člen 557, 558, 557, 558.
prikrajšanje nujnega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zahtevek za vrnitev darila
Tudi če je formalno povsem neoporečno sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa, nujni dedič lahko dokazuje, da pa je dejanska pogodbena volja bila drugačna, kot je zapisana in sicer takšna, da je šlo za (delno) neodplačen pravni posel.
vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - zadoščenje v posebnih primerih
Sodišče zaradi napačnega stališča, da so bile s pravnomočno kazensko sodbo ugotovljene tudi telesne poškodbe in da je na te ugotovitve vezano, sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem, ali so telesne poškodbe posledica ravnanja tožnika. V izreku obsodilne kazenske sodbe te posledice niso omenjene, tožnik tudi ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja povzročitve teh poškodb, zato glede telesnih poškodb ni mogoče uporabiti določbe 14. člena ZPP.