izredno pravno sredstvo - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - načelo varstva pravic strank in javne koristi
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva pričetka dela na drugem ustreznem delu dalje.
Če je bilo o tožnikovi pravici že odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo toženca, pa toženec prejme laično vlogo tožnika, ki se nanaša na to pravico, toženec takšne vloge ne sme obravnavati kot nove vloge in je ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zavreči, ampak mora s stranko najprej razčistiti, ali ta vloga predstavlja izredno pravno sredstvo.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - direktni naklep - poseben motiv
Čas nastanka terjatev je za uresničitev zakonskega dejanskega stanja kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 234. člena KZ bistvenega pomena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Delodajalec ni dolžan pogodbe o zaposlitvi odpovedati takoj, ko preneha potreba po opravljanju dela, niti ni nujno, da delovno mesto ukine. V konkretnem primeru je tožena stranka delovno mesto ukinila, ob ukinitvi delovnega mesta je sprejela odločitev, da bo tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tedaj je tudi izdala obvestilo o nameravani odpovedi). Iz tega razloga bi morala odpoved podati v nadaljnjih tridesetih dneh, da bi bila zakonita.
ZPP člen 274. ZPIZ-1 člen 253, 253/2. ZPIZVZ člen 6, 7, 9, 19, 22. MSVN člen 7. MSVN Priloga E člen 1, 2, 3.
invalidska pokojnina - pravnomočna odločba - bivši vojaški zavarovanec
Ker je bilo o invalidski (vojaški) pokojnini po ZPIZVZ že pravnomočno razsojeno, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovno odmero invalidske (vojaške) pokojnine po ZPIZVZ, utemeljeno zavrglo.
Tožnik na podlagi določb MSVN ne more uveljaviti pokojnine, saj določbe MSVN niso neposredno uporabljive in prestavljajo le podlago za sprejetje mednarodnih sporazumov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - potreba po delu
Ker je tožena stranka zaposlovala nove delavce, sicer za določen čas in krajše časovno obdobje, vendar večkrat zaporedoma, in ker je za tožnico imela na razpolago drugo delo (ki ji ga je le ustno ponudila), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZVCP člen 110, 110/5, 221. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost lastnika motornega vozila - stroški lisičenja vozila- odgovornost za drugega -
Vzpostavitev obligacijskega razmerja iz naslova povrnitve škode je lahko urejena samo z zakonom. Ker je Odlok navedeno vprašanje rešil izven subsidiarne odgovornosti lastnika vozila v smislu 5. odst. 110. čl. ZVCP, tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na lastništvo vozila s strani tožene stranke.
plača – zakonske zamudne obresti – občasna terjatev – glavna terjatev – zastaranje – zastaralni rok
Ker je glavna terjatev zaradi izpolnitve prenehala, so postale zakonske zamudne obresti glavna terjatev, ki ima še vedno naravo občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok.
velika tatvina - uporaba ponarejene bančne kartice - vdor v informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - sila in grožnja - skrajna sila - varnostni ukrep odvzema predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi - gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Pojav novih oblik kriminalitete, ki v času, ko je bilo inkriminirano kaznivo dejanje velike tatvine, še niso bili znane, ne pomeni, da novih oblik kriminalitete, ni mogoče subsumirati pod že znana kazniva dejanja, če seveda obstajajo v ravnanju storilca vsi znaki kaznivega dejanja. Po že ustaljeni sodni praksi pa tudi uporaba ponarejene magnetne kartice s skopiranim magnetnim zapisom prave bančne kartice na bančnem avtomatu pomeni vdor v zaprt prostor, to je v varnostni sistem bančnih avtomatov.
Kaznivo dejanje po 1. odst. 242. člena KZ se glasi: kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem vnese kakršenkoli podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema ali kako drugače vdre v informacijski sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do treh let. Čeprav beseda "kdor" nakazuje, da je lahko storilec kdorkoli, pa nadaljnje besedilo navaja, da je dejanje mogoče storiti le pri gospodarskem poslovanju. Dejstvo, da mora biti dejanje storjeno pri gospodarskem poslovanju, pa zoži krog možnih storilcev na osebe, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo ali sodelujejo pri taki dejavnosti.
Napad na premoženje gospodarskega subjekta - banke kot oškodovanca s strani osebe, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti in ne deluje pri gospodarskem poslovanju, ne pomeni gospodarskega kaznivega dejanja. Kriterija, da je mogoče dejanje šteti kot gospodarsko kaznivo dejanje (kaznivo dejanje zoper gospodarstvo), ne definira oškodovanec kot gospodarski subjekt, ampak storilec, ki deluje pri opravljanju gospodarske dejavnosti oziroma pri gospodarskem poslovanju.
Kaznivo dejanje neupravičenega vdora v informacijski sistem po 225. členu KZ se v 1. odst. glasi: kdor neupravičeno vstopi v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v ali iz informacijskega sistema, se kaznuje z denarno kaznijo; 2. odst. pa inkriminira storilca, ki podatke v informacijskem sistemu neupravičeno uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema, in se storilec kaznuje s kaznijo zapora do dveh let. To kaznivo dejanje lahko stori kdorkoli, vendar pa zagovornik obtoženega., ki se zavzema za pravno opredelitev po 225. členu KZ, prezre, da so bili obtoženci spoznani za krive, da so pridobili protipravno premoženjsko korist, česar pa določba 225. člena ne zajema, saj ne inkriminira pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da grožnje, ki so jih prikazovali obtoženci, niso bile absolutne, to je takšne, da se ne bi dalo uresničitvi groženj izogniti drugače, kot s storitvijo kaznivega dejanja, zaradi odvračanja istočasne nezakrivljene nevarnosti in da ni bilo treba ravnati v skrajni sili z izvršitvijo kaznivega dejanja, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo. Prepričljivo je pojasnilo, da bi obtoženci nevarnost v obliki prisile, ki naj bi jo predstavljale grožnje, lahko odvrnili od sebe že s tem, da bi o grožnjah obvestili organe pregona.
Varnostni ukrep je bil izrečen nepravilno, ker je sodišče obtožencem odvzelo tudi gotovino, ki jim je bila zasežena pri opravljenih hišnih preiskavah v skupnem znesku 15.960,00 EUR. Z varnostnim ukrepom odvzema predmetov po 1. odst. 69. člena KZ se smejo odvzeti predmeti, če so storilčeva last, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Denar, ki ga je z varnostnim ukrepom odvzelo sodišče prve stopnje obtožencem, ni predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za kaznivo dejanje. Denarja tudi ni mogoče šteti kot predmet, ki je nastal s kaznivim dejanjem, kar pravilno s pritožbenimi navedbami uveljavlja zagovornik.
Gotovino je mogoče odvzeti kot premoženjsko korist, če oškodovanec ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, le v višini s kaznivim dejanjem povzročene škode.
Pri tožnici je glede na ugotovljene zdravstvene težave utemeljena razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela.
Za obveznost plačila pogodbene kazni mora biti s pravnomočno odločbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ne zadošča, da je v primeru prenehanja delovnega razmerja sprožen sodni spor, ki se konča s sodno poravnavo. Ker se stranki v sodni poravnavi nista dogovorili za plačilo pogodbene kazni in ker nista ugotovili, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
Podjetnik kot fizična oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim osebnim premoženjem. Izbris iz registra podjetnikov ne vpliva na odgovornosti in obveznosti, ki so nastale pred izbrisom, niti na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero mu je naložena dajatev.
načelo sočasnosti izpolnitve - ugovor neizpolnjene pogodbe
Stranka je dolžna postaviti ugovor neizpolnjene pogodbe, nasprotno stranko pozvati, naj sočasno izpolni svojo obveznost in podobno. Zgolj molčeče zadrževanje lastne izpolnitve ne pomeni, da stranka ugovarja, marveč jo zaradi tega doleti celo zamuda.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri določitvi višine odpravnine je treba upoštevati delovnopravno kontinuiteto in sicer delovno dobo tožnika pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku) in pri družbi, od katere je bil tožnik prevzet (delodajalcu prenosniku).
pobot v pravdi - pogoji za pobot - zastaranje terjatve
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da zaradi zastaranja terjatve drugotožene stranke ni bilo pogojev za pobot, kajti po 314. členu OZ se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni zastarala. To sicer drži, vendar pa sodišče po uradni dolžnosti ne more ugotavljati ali je terjatev zastarana kot je to storilo v tej zadevi. Zastaranje terjatve sodišče ugotavlja le na ugovor stranke, tega pa tožeča stranka ni podala (primerjaj 2. odst. 314. člena OZ).
ZZZDR člen 187, 190, 211, 187, 190, 211. ZOR člen 210, 754, 210, 754.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - dolžnost dati račun - pogodba o naročilu (nalog)
Razmerje dedičev denacionalizacijskega upravičenca in skrbnika denacionaliziranega premoženja po prenehanju skrbništva se presoja na podlagi pravil pogodbe o naročilu (nalogu).
ZPIZ-1 člen 250, 250/1. ZPIZ člen 71, 78, 78/1, 81, 81/1, 82, 82/2, 254, 254/1, 254/2. ZOR člen 279, 279/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 16.
družinska pokojnina – pridobitev pravice
Za uresničitev pravice do družinske pokojnine ni pomembno, kakšen status je imel pokojni in pri katerem nosilcu zavarovanja je bil zavarovan po prenehanju zavarovanja pri tožencu, če so že z doseženim zavarovanjem pri tožencu izpolnjeni pogoji na strani pokojnega, določeni za pridobitev pravice do družinske pokojnine, in pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine izpolnjujejo tudi družinski člani.
Četudi v trenutku odločanja sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe dolžnik ne bi izpolnjeval pogojev za sprejetje sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, to ne pomeni, da se pogoji za sprejem takšnega skupščinskega sklepa ne bi mogli steči že v naslednjem trenutku kot posledica sprememb v lastniški strukturi dolžnika, kot na primer v primeru uspešne prevzemne ponudbe. Izdaja začasne odredbe s predlagano vsebino bi tako lahko dolžniku onemogočila sprejetje povsem zakonitega skupščinskega sklepa. Zato predlagana splošna prepoved sprejetja sklepa skupščine o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe vsekakor presega namen zavarovanja z začasno odredbo.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoj za zasedbo delovnega mesta – izobrazba – strokovni izpit
Za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja je v 6. odst. 109. člena ZOFVI določen samostojni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer se takšna pogodba o zaposlitvi sklene za dobo največ enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in če je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Citirana določba ZOFVI se nanaša tako na zahtevane izobrazbene pogoje kot na strokovni izpit, ki je pogoj za opravljanje dela strokovnega delavca v javnem vrtcu oziroma šoli.
ZPIZ člen 270, 270/1, 270/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 24f. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 2, 3.
Ker je tožnik pravico do (predčasne) pokojnine uveljavil v času veljave novele Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri se za odmero pokojninske osnove detaširanih delavcev vzame zavarovalna osnova, od katere so bili plačani prispevki, je bila njegova pokojninska osnova za obdobje od 1996 do 1972 z vmesnimi prekinitvami, ko je delal v tujini, pravilno oblikovana z višinami osnove, od katerih so bili plačani prispevki, ne pa z njegovimi dejanskimi deviznimi prejemki.