redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Delodajalec ni dolžan pogodbe o zaposlitvi odpovedati takoj, ko preneha potreba po opravljanju dela, niti ni nujno, da delovno mesto ukine. V konkretnem primeru je tožena stranka delovno mesto ukinila, ob ukinitvi delovnega mesta je sprejela odločitev, da bo tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tedaj je tudi izdala obvestilo o nameravani odpovedi). Iz tega razloga bi morala odpoved podati v nadaljnjih tridesetih dneh, da bi bila zakonita.
spor majhne vrednosti - prekluzija - seznam poklicev - materialno pravo
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ker je pri odločitvi upoštevalo seznam poklicev (ki je sestavni del zavarovalne police), saj je le na podlagi seznama poklicev lahko ugotovilo, v kateri nevarnostni razred spada zavarovanec, in na podlagi tega, do kolikšne dnevne odškodnine je tožnik upravičen.
plača – zakonske zamudne obresti – občasna terjatev – glavna terjatev – zastaranje – zastaralni rok
Ker je glavna terjatev zaradi izpolnitve prenehala, so postale zakonske zamudne obresti glavna terjatev, ki ima še vedno naravo občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok.
izredno pravno sredstvo - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - načelo varstva pravic strank in javne koristi
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva pričetka dela na drugem ustreznem delu dalje.
Če je bilo o tožnikovi pravici že odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo toženca, pa toženec prejme laično vlogo tožnika, ki se nanaša na to pravico, toženec takšne vloge ne sme obravnavati kot nove vloge in je ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zavreči, ampak mora s stranko najprej razčistiti, ali ta vloga predstavlja izredno pravno sredstvo.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - direktni naklep - poseben motiv
Čas nastanka terjatev je za uresničitev zakonskega dejanskega stanja kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 234. člena KZ bistvenega pomena.
ZVCP člen 110, 110/5, 221. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost lastnika motornega vozila - stroški lisičenja vozila- odgovornost za drugega -
Vzpostavitev obligacijskega razmerja iz naslova povrnitve škode je lahko urejena samo z zakonom. Ker je Odlok navedeno vprašanje rešil izven subsidiarne odgovornosti lastnika vozila v smislu 5. odst. 110. čl. ZVCP, tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne more uspeti zgolj s sklicevanjem na lastništvo vozila s strani tožene stranke.
ZPP člen 274. ZPIZ-1 člen 253, 253/2. ZPIZVZ člen 6, 7, 9, 19, 22. MSVN člen 7. MSVN Priloga E člen 1, 2, 3.
invalidska pokojnina - pravnomočna odločba - bivši vojaški zavarovanec
Ker je bilo o invalidski (vojaški) pokojnini po ZPIZVZ že pravnomočno razsojeno, je sodišče prve stopnje tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovno odmero invalidske (vojaške) pokojnine po ZPIZVZ, utemeljeno zavrglo.
Tožnik na podlagi določb MSVN ne more uveljaviti pokojnine, saj določbe MSVN niso neposredno uporabljive in prestavljajo le podlago za sprejetje mednarodnih sporazumov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoj za zasedbo delovnega mesta – izobrazba – strokovni izpit
Za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja je v 6. odst. 109. člena ZOFVI določen samostojni razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer se takšna pogodba o zaposlitvi sklene za dobo največ enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in če je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Citirana določba ZOFVI se nanaša tako na zahtevane izobrazbene pogoje kot na strokovni izpit, ki je pogoj za opravljanje dela strokovnega delavca v javnem vrtcu oziroma šoli.
Za obveznost plačila pogodbene kazni mora biti s pravnomočno odločbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, ne zadošča, da je v primeru prenehanja delovnega razmerja sprožen sodni spor, ki se konča s sodno poravnavo. Ker se stranki v sodni poravnavi nista dogovorili za plačilo pogodbene kazni in ker nista ugotovili, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni ni utemeljen.
ZZZDR člen 187, 190, 211, 187, 190, 211. ZOR člen 210, 754, 210, 754.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - dolžnost dati račun - pogodba o naročilu (nalog)
Razmerje dedičev denacionalizacijskega upravičenca in skrbnika denacionaliziranega premoženja po prenehanju skrbništva se presoja na podlagi pravil pogodbe o naročilu (nalogu).
ZPIZ člen 270, 270/1, 270/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 24f. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 2, 3.
Ker je tožnik pravico do (predčasne) pokojnine uveljavil v času veljave novele Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri se za odmero pokojninske osnove detaširanih delavcev vzame zavarovalna osnova, od katere so bili plačani prispevki, je bila njegova pokojninska osnova za obdobje od 1996 do 1972 z vmesnimi prekinitvami, ko je delal v tujini, pravilno oblikovana z višinami osnove, od katerih so bili plačani prispevki, ne pa z njegovimi dejanskimi deviznimi prejemki.
ZPIZ-1 člen 250, 250/1. ZPIZ člen 71, 78, 78/1, 81, 81/1, 82, 82/2, 254, 254/1, 254/2. ZOR člen 279, 279/3. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 16.
družinska pokojnina – pridobitev pravice
Za uresničitev pravice do družinske pokojnine ni pomembno, kakšen status je imel pokojni in pri katerem nosilcu zavarovanja je bil zavarovan po prenehanju zavarovanja pri tožencu, če so že z doseženim zavarovanjem pri tožencu izpolnjeni pogoji na strani pokojnega, določeni za pridobitev pravice do družinske pokojnine, in pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine izpolnjujejo tudi družinski člani.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri določitvi višine odpravnine je treba upoštevati delovnopravno kontinuiteto in sicer delovno dobo tožnika pri toženi stranki (delodajalcu prevzemniku) in pri družbi, od katere je bil tožnik prevzet (delodajalcu prenosniku).
rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga začetka teka roka za podajo odpovedi ni mogoče šteti od prvih znakov, ki kažejo na to, da delo delavca ne bo več potrebno, temveč šele od odločitve delodajalca, da delovnega razmerja ne bo ohranjal. S to odločitvijo postane delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno. Ker je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v tridesetih dneh od sprejema odločitve dalje, subjektivni rok za podajo odpovedi ni bil prekoračen.
Če je predlagatelj umaknil predlog za določitev uklonilnega zapora preden je prvostopno sodišče odločilo o njem, ni več pravne podlage za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora in če je sodišče sprejelo sklep o ustavitvi postopka, pritožba storilca proti temu sklepu ni dovoljena, ker storilec nima oz. ni izkazal pravnega interesa.
Pri tožnici je glede na ugotovljene zdravstvene težave utemeljena razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nepogodbena odškodninska odgovornost - prometna nesreča v tujini - škodljiva posledica
Čeprav trpi tožnik nepremoženjsko škodo na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni pristojno, ker je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške.
Upnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ki se pridobi na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe z vpisom v javno knjigo, kar pomeni, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, ki je predviden z zakonom. Dolžnik v pravdnem postopku ni uspel dokazati, da bi pridobljena zastavna pravica prenehala veljati, zato je upnik upravičen svojo terjatev poplačati iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin. Zakonec dolžnika, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je zato vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca – dolžnika, pa v izvršbi na to nepremičnino ne more uspešno izločiti svojega deleža na tem premoženju in torej ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitev, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se namreč lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa je upnik v tej zadevi. Tega ne more spremeniti niti pravnomočna sodba, na katero se sklicuje tretja, s katero je ugotovljen njen solastniški delež na predmetnih nepremičninah, saj gre za sodbo, ki je bila izdana po nastanku zastavne pravice in izvršilnega naslova v predmetni zadevi in o čemer je bilo tudi že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo ugovora tretje in njenega predloga za odlog izvršbe. Sklicevanje na zakonito predkupno pravico je zato nedopustno.
pobot v pravdi - pogoji za pobot - zastaranje terjatve
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da zaradi zastaranja terjatve drugotožene stranke ni bilo pogojev za pobot, kajti po 314. členu OZ se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni zastarala. To sicer drži, vendar pa sodišče po uradni dolžnosti ne more ugotavljati ali je terjatev zastarana kot je to storilo v tej zadevi. Zastaranje terjatve sodišče ugotavlja le na ugovor stranke, tega pa tožeča stranka ni podala (primerjaj 2. odst. 314. člena OZ).