motenje posesti - zadnje stanje posesti - prepoved nadaljnjega motenja - dokazni sklep
Pritožba gradi na napačnem stališču, da zgolj dejstvo, da poteka nepravdni postopek ureditve meje, pomeni, da je posest sporna in da zato ni možno varstvo take posesti.
34. člen SPZ določa, da z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi tudi prepoved nadaljnjega motenja posesti. Iz izreka izpodbijanega sklepa jasno izhaja, v čem je bilo motenje, zato je izrek glede podobnega ravnanja določljiv in ne presega okvirjev sodnega varstva pred motenjem posesti.
Veljavnost oporoke je lahko sporna tako iz formalnih kot iz materialnih razlogov. Glede formalnih razlogov je oporoka strogo formalen akt. Če torej ni napravljen v predpisani obliki, se lahko zgodi bodisi, da ne obstoji, bodisi je zaradi formalnih razlogov oporoka izpodbojna. Tako je treba razlikovati med neobstoječo in obstoječo, a formalno pomanjkljivo, hibno oporoko. Zakon o dedovanju (ZD) v 76. čl. govori o napakah v obliki, in ima neupoštevanje obličnostnih zahtev za posledico le lažjo stopnjo neveljavnosti, to je izpodbojnost. To pomeni, da se neveljavnost oporoke upošteva samo, če to kdo uveljavlja in sodišče tega po uradni dolžnosti ne presoja.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41.
nagrada izvedencu - povrnitev stroškov izvedenskega dela
Stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Iz izvedenčevega stroškovnika na list. št. 46 spisa je razvidno, da je izvedenec predlagal prav povračilo takšnih materialnih stroškov, ki jih je imel z izdelavo elaborata in v ta namen priložil tarifni del cenika za izvajanje geodetskih storitev Geodetske uprave Republike Slovenije.
ZOR člen 11, 12, 99, 100, 143, 813, 816. ZPP člen 212, 286.
pogodba o posredovanju – adhezijska pogodba – razlaga pogodb – preklic – načelo vestnosti in poštenja – izjavno breme
Pravilno je izhodišče, da je bilo bistvo pri pogodbi o posredovanju, da posrednik pridobi plačilo, ko je pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena in določbe v pogodbi (adhezijski), ki vanj posegajo, zahtevajo strogo razlago v smislu 143. člena ZOR. Glede določb o trajanju pogodbe „za nedoločen čas“ je mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da so stroge, posebej, če se upošteva, da v pogodbi ni izrecno navedeno to, kar gre naročniku po zakonu, in sicer da lahko pogodbo kadarkoli prekliče, tudi ni navedeno, kako to lahko stori (po 816. členu ZOR je namreč naročitelj lahko preklical naročilo za posredovanje, kadarkoli je hotel, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem). Presoja, da so določbe pogodbe, da v primeru, če ne pride do sklenitve pogodbe, lahko posrednik od naročnika zahteva 5% (2,5 kratna provizija za prodajo) provizijo oz. posredovalnino, prestroge, nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (11. člen), je pravilna. Ne gre za pogodbeno kazen kot izpostavlja pritožba, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjene 2,5 kratne provizije oz. kot je to v pogodbi zapisala tožeča stranka, posredovalnine.
Toženec je posle pri prodaji nepremičnine opravljal v lastnem imenu in ne v imenu tožeče stranke, čeprav je bil v tistem času še vedno zaposlen pri njej. Iz tega razloga njegovo ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi in je tožeča stranka upravičena do odškodnine v višini provizije, ki bi bila plačana za posredovanje glede na prodajno ceno nepremičnine.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpovedni razlog
Sodišče lahko presoja utemeljenost le tistega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ga zatrjuje delodajalec. Če ta razlog ni podan, je odpoved nezakonita - ne glede na obstoj morebitnih drugih odpovednih razlogov, ki bi to odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljevali.
ZDSS-1 člen 6, 6/1-a. ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3422.
kolektivni delovni spor – kršitev kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – sindikalna dejavnost – stroški postopka – vrednost spornega predmeta – ZOdvT
Dejstvi, da pogodba o zaposlitvi s predsednico sindikalne podružnice ni bila sklenjena za čas trajanja mandata in da je bila predčasno odpovedana, predstavlja kršitev podjetniške kolektivne pogodbe.
Pri odmeri stroškov postopka glede na zahtevnost zadeve sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za kolektivni delovni spor v vrednosti 800,00 EUR, saj dejanska in pravna problematika spora nista zelo zahtevni.
dejansko stanje - ustavitev postopka o prekršku - razumen dvom - cestni promet
Če ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje logičen sklep, da ob izčrpanju razpoložljivih dokazov ni mogoče prezreti dejansko obstoječega in razumnega dvoma v krivdo obdolženca in s tem njegovo odgovornost za očitani prekršek, je potrebno postopek na podlagi 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 ustaviti.
Ni šlo za spremembo tožbe, saj tožeča stranka ni le ostala pri ves čas istem tožbenem predlogu (zahtevku), marveč po oceni pritožbenega sodišča med postopkom na prvi stopnji tudi ni spreminjala dejanske podlage zahtevka v smeri spremembe istovetnosti zahtevka (2. odst. 184. čl. ZPP). V konkretnem primeru gre za identičen tožbeni temelj, saj gre za krajevno in časovno isti dogodek, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka vseskozi zatrjevala svojo pravico do plačila na podlagi istega historičnega dogodka.
Po določilu 2. odst. 1022. čl. ZOR lahko nakazanec, ki je sprejel nakazilo (tožena stranka), uveljavlja proti prejemniku nakazila (tožeči stranki) samo tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. V obravnavanem primeru je tožena stranka proti tožeči stranki uveljavljala ugovor nekvalitetno izvedenih keramičarskih del. Glede teh del pa je bila tožeča stranka v pogodbenem razmerju z družbo S. d.d. (naročnik), ne pa s toženo stranko, torej ne gre za ugovor, ki bi ga imela tožena stranka osebno proti tožeči stranki.
ZIZ člen 34, 34/3, 141, 141/2, 34, 34/3, 141, 141/2.
ustavitev izvršbe
Trditev upnika, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred svojo odločitvijo o vsebini teh obvestil seznaniti, nima podlage v določbah 2. odst. 141. čl. ZIZ. Zato tudi ustavitev po 2. odst. 141. čl. ZIZ ni pogojena s tem, da bi se upnika posebej seznanjalo in pozivalo, ali bo predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi na drugih predmetih.
ZPP člen 458, 480, 495, 458, 480, 495. OZ člen 847, 850, 847, 850.
odškodninska odgovornost posrednika - spor majhne vrednosti
OZ v 850. čl. res določa, da posrednik, ki dela v nasprotju s pogodbo, izgubi pravico do posredniškega plačila. Vendar pa ni tožena stranka v postopku na prvi stopnji opredelila, katera konkretno naj bi bila po njenem mnenju tista ravnanja tožeče stranke, ki pomenijo ravnanje v nasprotju s pogodbo oziroma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, ni ponudila dokazov v smeri, da je tožeča stranka posredovala za osebo, za katero je vedela ali bi morala vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz sklenjene leasing pogodbe.
Tožeča stranka ni bila dolžna uveljavljati reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v okviru spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja: Z razveljavitvijo sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja se je vzpostavilo stanje, kot da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo, za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti, ki izhajajo iz nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa ne veljajo roki za uveljavljanje sodnega varstva, določeni v 83. čl. ZTPDR.
Ker novi ZDR instituta razporeditve ne ureja, toženi stranki ni mogoče nalagati, da tožečo stranko razporedi na njeni izobrazbi, znanju in zmožnostim ustrezno delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja se le šteje, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ki je veljala do tedaj, še vedno v veljavi.
krajevna pristojnost - stečajni postopek - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se zaradi izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko (ne pa mora) izreče za krajevno nepristojno, pa še to najkasneje ob predhodnem preizkusu tožbe (2. odst. 22. čl. ZPP).
ZSReg člen 39, 39. ZJRS člen 17, 26, 17, 26. ZGD-1 člen 20, 20.
ime firme - fantazijski dodatek
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da termin "ENTERFIN" brez dvoma ni beseda v slovenskem jeziku, prav tako pa ni beseda iz tujega (angleškega) knjižnega jezika.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 4.
mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik se je kot javni uslužbenec s predstojnikom dogovoril za mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato da je lahko sklenil delovno razmerje z drugim delodajalcem. To pomeni, da je njegova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati z dnem sklenitve sporazuma o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, razen v delu, ki se nanaša na pravico do vrnitve nazaj na delo ter do razporeditve na ustrezno delo, saj ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih.
pravo intelektualne lastnine - nelojalna konkurenca
VSL0007677
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-5, 13, 13/3, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2, 37/4, 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2, 37/4.
model - kršitev pravice do modela - videz izdelka - izgled celotnega izdelka - predhodna uporaba - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za varstvo modela - dejanje nelojalne konkurence - avtorsko delo - avtorska pravica - materialna avtorska pravica
Predmet zavarovanja modela ni bil izgled podplata, temveč celotnega obuvala, zato je tudi morebitno kršitev modela potrebno presojati skozi izgled celotnega obuvala. Izgled podplata na zaščitenem modelu je samo ena od značilnosti obuvala, ki je predmet zaščite. Kršitve modela pa ni mogoče utemeljiti zgolj z zatrjevanjem, da je tožena stranka na svojem izdelku uporabila eno od značilnosti, ki so sestavni del zaščitenega modela, če zgolj ta element na obuvalu tožene stranke ne ustvari identičnega celotnega vtisa, kot ga ustvari izgled obuvala tožeče stranke, ki je zaščiten s citiranim modelom.
ZDR člen 31, 32, 34, 83, 110, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Ker je bil poziv na delo po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje prenehalo nezakonito, jasen in nedvoumen, bi se tožnik moral nanj odzvati in se zglasiti na delo pri toženi stranki. Ker tega ni storil, mu je tožena stranka zakonito podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.