varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti in v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov - pogoji za izrek ukrepov - psihiatrično zdravljenje
Psihiatrično zdravljenje se izvaja v zvezi z duševnimi boleznimi oziroma duševnimi motnjami, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja oziroma vedenja in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Duševne motnje so torej manifestacija bolezensko spremenjenih vedenjskih, psiholoških in bioloških funkcij posameznika, ki terjajo psihiatrično zdravljenje in sodijo v skupino shizofrenskih psihoz, paranoidnih psihoz in afektivnih psihoz. Da pri obdolženki ne gre za nobeno od teh psihoz oziroma duševnih bolezni ali motenj, ki bi terjale specialistično psihiatrično zdravljenje, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo na podlagi presoje izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra. Sprejelo je ugotovitev izvedenca, da obdolženka psihiatričnega zdravljenja ne potrebuje in zanjo tudi ni indicirano. Psihiatrično zdravljenje po členu 64 kot po členu 65 KZ tako terja zdravstvene indikacije za takšno zdravljenje, česar pa, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pri obdolženki ni. Za obdolženko pride v poštev le zdravljenje zaradi odvisnosti od alkohola, kar pa ne sodi v psihiatrično zdravljenje na prostosti po 1. odstavku 65. člena KZ, kar je tudi pravilno, po presoji izvedenskega mnenja izvedenca psihiatra, ugotovilo sodišče prve stopnje.
Cestno prometno signalizacijo na edinem nivojskem križanju ceste z železnico na njenem območju bi po ZVZP morala vzdrževati tožena stranka. Toda tožena stranka tudi v pritožbi sama navaja, da ni niti postavila (očitno meni prometno signalizacijo - zapornice) niti odredila vzdrževanja cestne signalizacije. To pomeni, da za vzdrževanje te signalizacije, čeprav je bila to njena zakonska dolžnost, ni poskrbela. Čim pa je tako, je tožeča stranka kot strokovno usposobljena za tovrstno delo, torej vzdrževanje cestnih signalno varnostnih naprav na nivojskem prehodu v letu 2001 in 2002 imela podlago v določbah 220. člena in 3. odstavka 226. člena ZOR oziroma v 199. členu in 3. odstavku 204. člena OZ o poslovodstvu brez naročila.
Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB upoštevajo prejeti oziroma izplačani zneski nadomestil. Le v primeru, ko gre za začasna nadomestila (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela), se za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - manj verjetna pravica - domneva o enakih deležih zakoncev
Sodišče prve stopnje je izhajalo zgolj iz domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju, pri tem pa je spregledalo, da je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik tega stanovanja. Za lastnika nepremičnine se na podlagi 1. odst. 11. čl. SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je pravica predlagateljice, ki temelji na zakonski domnevi o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju manj verjetna.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je predstavljala pogodbo o delu, tako da je bila dolžna tožena stranka plačati svoje obveznosti po pogodbi le za čas, ko se je pogodba dejansko izvajala, to je do tedaj, ko je tožnik sklenil pogodbo o delu z drugim športnim klubom.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – nepremoženjska škoda
Okoliščina, da naj bi tožnica ponujene nastope v tujini odklonila, ker je predvidevala, da bo imela dovolj nastopov pri toženi stranki, ne pomeni, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožnici zaradi odklonitve nastala.
izvršilni naslov - izvršljivost - paricijski rok - vročitev ugovora - domneva resničnosti
Domneva, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, se nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi na uporabo materialnega prava in pravna vprašanja.
Za izvršitev pravdnih stroškov, nastalih v postopku zardi motenja posesti, ni razlogov za predčasno izvršitev, to je pred potekom paricijskega roka.
URS člen 22. ZZSV člen 1, 2, 3, 4a, 5. ZPIZ-1 člen 6, 249, 276. ZPIZVZ člen 6, 7.
dodatek k starostni pokojnini – odmera dodatka – načelo zakonitosti
Toženec je tožniku, ki je državljan Slovenije in prejema starostno pokojnino na Hrvaškem od 1. 10. 1998 dalje, dodatek k starostni pokojnini pravilno odmeril glede na dopolnjenih 40 let pokojninske dobe v višini 85 % od najnižje pokojninske osnove, kar je kasneje uzakonil 4. a člen ZZSV. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu dodatek kot bivšemu vojaškemu zavarovancu odmeri po določbah ZPIZVZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, sodišče ne ugotavlja, ali je podana kazenska odgovornost delavca, ampak le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZVSmuč člen 5, 8. OZ člen 131, 179.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesreča na smučišču - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe je pokazal, da iz dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek in tudi da predloženi dokazi ne nasprotujejo niti tožbenim niti splošno znanim dejstvom. Tožnica je namreč v tožbi navedla vso potrebno dejansko podlago, tako glede samega škodnega dogodka in odškodninske odgovornosti toženca, opisala je poškodbe, ki jih je zadobila ob škodnem dogodku, opredelila intenzivnost in trajanje povzročenih fizičnih bolečin in strahu, ter opisala posledice, ki jih zaradi poškodbe trpi.
ZPIZ člen 202, 202/3, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 156, 156/1, 191, 191/1, 191/1, 191, 156/1, 156.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Ker tožnica ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine za določeno obdobje ni imela poravnanih prispevkov iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji tega obdobja do plačila dolgovanih prispevkov ni mogoče šteti v zavarovalno dobo. Šele z naknadnim plačilom prispevkov so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki tožnici pripada od plačila prispevkov dalje, ne pa tudi za nazaj.
odškodninska terjatev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zaključeno zdravljenje - pravni standard - pristanek oškodovanca na medicinske posege
Tožnik je pojasnil pri zaslišanju, da je želel po opravljenem pripravništvu dokončati prvi letnik in zato se ni odločil takoj za odvzem ploščice, temveč šele naslednje leto. Začetek teka zastaralnega roka za vložitev odškodninske tožbe pa ne more biti odvisen od volje in pristanka oškodovanca na medicinske posege. Prav ta okoliščina potrjuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnikovih telesnih poškodb v prvi fazi zaključeno že aprila 1994 in je tedaj pričel teči zastaralni rok za vse tiste oblike negmotne škode, ki so tožniku nastale do tedaj, ker so bile v tedanjem obsegu stabilizirane.
Gre za tožbo, s katero hipotekarni upnik zahteva izpolnitev obveznosti, ne pa za spor o hipoteki kot stvarni pravici na nepremičnini. Zato 57. člen ZPP ne pride v poštev in velja splošno pravilo o krajevni pristojnosti iz 46. in 47. člena ZPP, torej pristojnost sodišča, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
ZOR člen 11, 12, 99, 100, 143, 813, 816. ZPP člen 212, 286.
pogodba o posredovanju – adhezijska pogodba – razlaga pogodb – preklic – načelo vestnosti in poštenja – izjavno breme
Pravilno je izhodišče, da je bilo bistvo pri pogodbi o posredovanju, da posrednik pridobi plačilo, ko je pogodba o prodaji nepremičnine sklenjena in določbe v pogodbi (adhezijski), ki vanj posegajo, zahtevajo strogo razlago v smislu 143. člena ZOR. Glede določb o trajanju pogodbe „za nedoločen čas“ je mogoče pritrditi stališču prvostopenjskega sodišča, da so stroge, posebej, če se upošteva, da v pogodbi ni izrecno navedeno to, kar gre naročniku po zakonu, in sicer da lahko pogodbo kadarkoli prekliče, tudi ni navedeno, kako to lahko stori (po 816. členu ZOR je namreč naročitelj lahko preklical naročilo za posredovanje, kadarkoli je hotel, če se temu ni odpovedal in če preklic ni v nasprotju s poštenjem). Presoja, da so določbe pogodbe, da v primeru, če ne pride do sklenitve pogodbe, lahko posrednik od naročnika zahteva 5% (2,5 kratna provizija za prodajo) provizijo oz. posredovalnino, prestroge, nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (11. člen), je pravilna. Ne gre za pogodbeno kazen kot izpostavlja pritožba, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjene 2,5 kratne provizije oz. kot je to v pogodbi zapisala tožeča stranka, posredovalnine.
Zgolj dejstvo, da je med nepremičninama, last pravdnih strank, še ena parcela, ne pomeni samo po sebi, da tožnik nima služnosti po parceli tožencev. Odločilno je le vprašanje, ali tožnik (kot lastnik gospodujoče nepremičnine) dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini služnostne pravice in prav to je tožnik v tožbi zatrjeval.
Veljavnost oporoke je lahko sporna tako iz formalnih kot iz materialnih razlogov. Glede formalnih razlogov je oporoka strogo formalen akt. Če torej ni napravljen v predpisani obliki, se lahko zgodi bodisi, da ne obstoji, bodisi je zaradi formalnih razlogov oporoka izpodbojna. Tako je treba razlikovati med neobstoječo in obstoječo, a formalno pomanjkljivo, hibno oporoko. Zakon o dedovanju (ZD) v 76. čl. govori o napakah v obliki, in ima neupoštevanje obličnostnih zahtev za posledico le lažjo stopnjo neveljavnosti, to je izpodbojnost. To pomeni, da se neveljavnost oporoke upošteva samo, če to kdo uveljavlja in sodišče tega po uradni dolžnosti ne presoja.