prevozna pogodba - mednarodni prevoz - odgovornost prevoznika - zamuda
Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala zgolj na malomarno ravnanje tožene stranke, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica do tožbe zastarala v enem letu, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, pravilen, saj se je tožena stranka na zastaranje izrecno sklicevala.
Banka ne more proti upravičencu iz garancije uveljavljati ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti (1. odst. 1087. čl. ZOR); vendar pa upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice (3. odst. 1087. čl. ZOR). Glede na to ne drži pritožbena trditev, da tožeča stranka ne more od tožene stranke uveljavljati dajatvenega zahtevka in da tožeča stranka nima primernega sredstva (mimo ugotovitvene tožbe), da bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – provizija
Glede na sistem obračunavanja plače pri toženi stranki provizija ni znesek, ki gre neposredno v plačilo zavarovalnemu zastopniku, ampak je osnova za obračun stimulacije oziroma delovne uspešnosti. Ker je tožnica na podlagi obračunane osnovne plače prejela osnovno plačo in v primeru preseganja plana tudi stimulacijo oziroma del plače iz naslova delovne uspešnosti, njen tožbeni zahtevek za plačilo celotne provizije poleg izplačane plače ni utemeljen.
načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - pobot
Ker je izvršilno sodišče delno zavrnilo dolžnikov ugovor na podlagi relevantnih dejstev, ki jih je upnik navedel v odgovoru na ugovor, je dolžniku s tem, ko mu tega odgovora ni vročilo, odvzelo možnost, da se o navedenih dejstvih izjavi.
Ker je podlaga izdanega računa obveznost iz pravnomočne upravne odločbe, v kateri so določeni stroški, ki so nastali v upravnem postopku, je tudi za izvršbo teh stroškov pristojen upravni organ na podlagi citirane upravne odločbe in ne sodišče na podlagi izdanega računa.
zavod – direktor – razrešitev – vrnitev na funkcijo
Pri razrešitvi s funkcije direktorja zavoda gre za enostranski akt delodajalca. Ker ZZ ne daje podlage za sklepanje, da lahko v primeru nezakonitosti razrešitve sodišče direktorja zavoda vrne na funkcijo in ker bi s tem sodišče poseglo v pristojnost ustanovitelja, da imenuje direktorja, je lahko utemeljen le tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepov o razrešitvi, ne pa tudi tožbeni zahtevek za vrnitev tožnice na funkcijo direktorice tožene stranke.
Dodelitev otroka v varstvo in vzgojo materi za očeta ne pomeni izgubo roditeljske pravice. Preiskovalno načelo strank ne razbremenjuje dolžnosti zbiranja procesnega gradiva in jim ne onemogoča zatrjevanja dejstev in podaje dokaznih predlogov.
Tožnik je s predložitvijo ponarejenega spričevala dosegel, da ga je tožena stranka obravnavala kot delavca s V. stopnjo izobrazbe ter z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca za nedoločen čas. Ob preverjanju verodostojnosti dokazil o izobrazbi je ugotovila, da tožnik zahtevane V. stopnje izobrazbe nima. Iz tega razloga mu je utemeljeno podala sklep o prenehanju delovnega razmerja, ker zaradi neustrezne izobrazbe ni izpolnjeval posebnega pogoja za delo na obrambnem področju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007543
ZPP člen 477. ZZVZZ člen 65, 65/1, 63, 63/2. OZ člen 623, 623/2.
arbitraža - arbitražna odločba – javno zbiranje ponudb – vabilo k licitaciji za sklenitev pogodbe – neizbrani ponudnik
Arbitraže, ki je odločala o izbiri izvajalca prevozov za leto 2004 in za leto 2005, ni mogoče šteti kot arbitražo v smislu ZPP. Na takšen zaključek tudi ne more vplivati dejstvo, da je po Pravilih za delo arbitraže določena subsidiarna uporaba ZPP.
Razpis tožene stranke ima pravne značilnosti vabila k licitaciji za sklenitev pogodbe. V primeru takšnega razpisa pa neizbrani udeleženec ne more zahtevati, da razpisnik z njim sklene pogodbo (upoštevaje pravice naročnika in položaj ponudnika), niti ne more izpodbijati razpisnikove odločitve, temveč lahko zahteva zgolj povrnitev morebitne škode v obliki povrnitve stroškov, ki so mu nastali z udeležbo na razpisu (prim. institut pogajanj).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi naklepoma oziroma iz hude malomarnosti zagrešenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Ravnal je v nasprotju z 31., 32. in 35. členom ZDR, ki določajo obveznosti delavca, ker je neopravičeno izostajal z dela, ker je pošiljal informacije zunanjim institucijah mimo predpisanega postopka, v nasprotju z navodili in izrecnimi prepovedmi ter ker je uporabljal službeni telefon v nasprotju z njegovim namenom.
Od tožnika se upravičeno zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika, saj gre za posle iz njegove poklicne dejavnosti, pri katerih pa kljub realni možnosti, da bi od osebe, s katero jih je sklepal, zahteval predložitev dokazila o upravičenosti zastopanja družbe, tega ni storil. Zaradi premalo skrbnega ravnanja se tako ne more sklicevati na publicitetne učinke in zaupanje v sodnem registru navedeno stanje iz 8. čl. ZSReg in mora sam trpeti posledice svojega malomarnega ravnanja.
ZDR člen 38, 38/1. URS člen 49. OZ člen 131, 131/1.
konkurenčna klavzula - odškodnina
Za uveljavljanje škode, ki naj bi bila povzročena s kršitvijo konkurenčne klavzule, ni dovolj le pavšalno navajanje zakonskih razlogov iz 38. člena ZDR, temveč morajo biti le ti vsebinsko napolnjeni. „Tehnična, proizvodna in poslovna znanja“ so splošen pojem, tega pa mora vsebinsko in v vsakem primeru posebej konkretizirati posamezen delodajalec, ki ščiti ta znanja, ker jih šteje za svojo lastnino in so nanj tudi vezana. Znanje in izkušnje, ki jih delavec pridobi z delom pri delodajalcu niso „last delodajalca“, temveč „last delavca“, zato uporaba teh znanj in delovnih izkušenj pri drugem delodajalcu ne predstavlja kršitve konkurenčne klavzule. Do kršitve bi prišlo le v primeru izrabljanja nekih konkretnih znanj, ki so nedvomno lastnina delodajalca. Ker v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med tožečo stranko in toženo stranko, ni bilo konkretizirano, katera so tehnična, tehnološka in poslovna znanja, ki bi jih delavec pridobival v zvezi z delom in ki so za tožečo stranko takšnega pomena, da jih varuje s konkurenčno klavzulo, niti to ni bilo konkretizirano tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule neutemeljen.
Cestno prometno signalizacijo na edinem nivojskem križanju ceste z železnico na njenem območju bi po ZVZP morala vzdrževati tožena stranka. Toda tožena stranka tudi v pritožbi sama navaja, da ni niti postavila (očitno meni prometno signalizacijo - zapornice) niti odredila vzdrževanja cestne signalizacije. To pomeni, da za vzdrževanje te signalizacije, čeprav je bila to njena zakonska dolžnost, ni poskrbela. Čim pa je tako, je tožeča stranka kot strokovno usposobljena za tovrstno delo, torej vzdrževanje cestnih signalno varnostnih naprav na nivojskem prehodu v letu 2001 in 2002 imela podlago v določbah 220. člena in 3. odstavka 226. člena ZOR oziroma v 199. členu in 3. odstavku 204. člena OZ o poslovodstvu brez naročila.
stari ZDR – zavarovalni zastopnik – plača – provizija
Ob ugotovitvi, da je tožnica iz naslova plačila za opravljeno delo prejela vse, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in kar je izhajalo iz pri toženi stranki uveljavljenega sistema plačevanja zavarovalnih zastopnikov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno preverjati pravilnosti izračuna o domnevnem prikrajšanju, ki je temeljil na zmotnem pravnem stališču, da je tožnica poleg prejetega plačila upravičena do celotne provizije glede na opravljeni promet.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 12, 249 , 263, 273, 273/2, 274, 397, 397/1, 397/3. ZZZPB člen 66, 66/1, 66/1-4, 70, 70/1, 70/1-2, 70/1-4, 70/1-9. ZMEPIZ člen 29, 29/1, 29/1-1, 57, 57/1, 57/1-2. ZPIZ člen 123, 123/2, 188, 188/2. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (1999) člen 8, 19. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (2002) člen 7.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – ustavitev izplačevanja
Prekinitev ali ustavitev izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, priznanega s pravnomočno odločbo, zaradi neizpolnjevanja pogojev za izplačevanje (nejavljanje zavodu za zaposlovanje oziroma izbris iz evidence brezposelnih oseb) v primeru, ko ne gre za odločitev z izrednimi pravnimi sredstvi, lahko učinkuje le za naprej, od izdaje odločbe dalje, ne pa za nazaj, vse od izbrisa iz evidence brezposelnih oseb.
Pogodba o igranju nogometa za določen čas je predstavljala pogodbo o delu, tako da je bila dolžna tožena stranka plačati svoje obveznosti po pogodbi le za čas, ko se je pogodba dejansko izvajala, to je do tedaj, ko je tožnik sklenil pogodbo o delu z drugim športnim klubom.
Šele v primeru, če bi bila za toženo stranko sporna aktivna legitimacija tožeče stranke, bi jo bila dolžna tožeča stranka zatrjevati in dokazati bodisi s pooblastili lastnikov za izterjavo obratovalnih stroškov bodisi z dokazili o plačilu stroškov oziroma lastnih sredstev, če teh pooblastil ne bi imela.