Civilna kazen je sicer res po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določbo 3. odstavka 247. člena Obligacijskega zakonika, ne more dogovoriti za denarne obveznosti, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje. Vendar pa ob pojasnjeni trditveni podlagi tožbe ne gre za uveljavljanje civilne kazni zaradi zamude pri plačilu nadomestila, temveč prvenstveno za uveljavljanje tega zahtevka zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic (pravice do javnega izvajanja v smislu 2. točke 26. člena ZASP), ki so se v konkretnem primeru odrazile v naštetih kršitvah zakonskih pravil (razen že omenjenih tudi 21. člena in 1. odstavka 81. člena ter 153. člena, ki uzakonjajo dolžnost pridobitve pravic in plačila za uporabo – tudi v primeru ko gre za kolektivno upravljanje – avtorskih pravic). Kot izhaja iz povzete tožbene dejanske podlage, tožena stranka niti ni posredovala sporeda del in podatkov potrebnih za ugotovitev višine plačila, nato pa kljub pozivu tožeče stranke pred vložitvijo tožbe ni plačala ustreznega nadomestila zaradi uporabe avtorskih del. V takšnih primerih pa ob povedanem obstaja pravna podlaga tudi za civilno kazen (glej v teoriji: dr. Miha Trampuž: Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, Ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 85 in 86).
hitrost vožnje – merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti – okoliška temperatura
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu v 7. členu med delovnimi pogoji opredeljuje minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati merilnik hitrosti, da Urad za meroslovje lahko začne postopek preverjanja skladnosti merila z zahtevami meroslovnih predpisov ter odobritve konkretnega tipa merila za uporabo na območju Republike Slovenije. Ker posamezne naprave omogočajo veljavne meritve hitrosti tudi pri nižjih ali višjih temperaturnih razponih od minimalno predpisanih v pravilniku, lahko Urad za meroslovje za posamezni merilnik hitrosti v postopku odobri tudi meritve v širšem temperaturnem območju.
V primeru dvoma in v obravnavani zadevi glede na vpis v zemljiški knjigi gotovo obstaja dvom, se mora sodišče prepričati o tem, ali je stranka, navedena v predlogu, lahko stranka v postopku. Za tako prepričanje pa ne zadošča že dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec v zemljiško knjigo kot lastnik vpisan na podlagi kupoprodajne pogodbe iz leta 1913. Sodišče prve stopnje bi zato moralo opraviti ustrezne poizvedbe (na primer vpogledati bi moralo v kupoprodajno pogodbo v zbirki listin zemljiške knjige in se prepričati o letnici rojstva nasprotnega udeleženca oziroma o tem, ali je ob podpisu pogodbe že bil polnoleten, po potrebi bi lahko opravilo poizvedbe na matičnem uradu v T. in podobno).
določitev deležev na skupnem premoženju - terjatev iz poslovanja - aktivna legitimacija - ločitvena pravica
Pomembno je le, da so z zaključkom stečaja terjatve iz naslova poslovanja samostojne podjetnice ugasnile. Če ni terjatve, tožeča stranka ni legitimirana v sporu na podlagi določbe 57. člena ZZZDR.
izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja - zapadlost terjatve - nastanek davčne obveznosti - dejanje na škodo upnika
Terjatev iz naslova davčnega dolga po citirani odločbi v trenutku sklenitve kupoprodajne pogodbe res še ni bila izvršljiva, je pa že zapadla. Zavezanec za davek je namreč zavezan za plačilo davčne obveznosti od trenutka, ko je davčna obveznost nastala.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivna pogodba
Ker ZDR ni določil najvišjih odpravnin, je tožnik upravičen do višje odpravnine po podjetniški kolektivni pogodbi oziroma je tožbeni zahtevek za plačilo razlike v odpravnini med odpravnino po podjetniški kolektivni pogodbi in odpravnino po ZDR, ki jo je tožnik prejel, utemeljen.
Dejstvo, da je delodajalec seznanjen s tem, da je delavec iz kraja svojega bivanja odpotoval v drug kraj (pri čemer je mogoče razdaljo med tema krajema s cestnimi prevoznimi sredstvi prevoziti v nekaj urah, z letalskim prevozom pa še hitreje), delodajalca ne odvezuje obveznosti, da delavcu omogoči zagovor. Ker ne gre za okoliščino, ki bi opravičevala neopravo zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ne da bi bilo tožnici omogočen zagovor - nezakonita.
Ni nujno, da vsebuje pisna obdolžitev tudi navedbo časa in kraja, kjer lahko delavec poda svoj zagovor, saj lahko delodajalec določi čas in kraj zagovora s posebno vlogo.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj pravice ali pravnega razmerja
Vprašanje ničnosti v tej zadevi bi se moralo obravnavati kot predhodno vprašanje. Torej je neposredno povezano z odločitvijo o tožbenem zahtevku. Če bi sodišče ugotovilo, da je ugovor ničnosti utemeljen, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
Čeprav je storilec opravil tečaj varne vožnje, potrdila ministrstvu za pravosodje ni dostavil in prvostopno sodišče ni imelo podlage za drugačno odločitev od izpodbijane, na podlagi kasneje dostavljenega potrdila pa je višje sodišče lahko sprejelo drugačno odločitev.
ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8. OZ člen 312, 316, 312, 316.
ugovor dolžnika - pobotni ugovor - materialnopravni pobot - novota
V ugovoru, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova iz razloga prenehanja terjatve po 8. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), lahko uveljavlja le materialnopravni pobot, ne pa tudi procesnega.
ZP-1 člen 156, 156/1, 156/1-3, 156, 156/1, 156/1-3.
globa - obročno plačilo - postopek določitve uklonilnega zapora
Če je bilo storilcu že s pravnomočno sodbo o prekršku dovoljeno plačilo globe v obrokih, je njegov ponovni predlog za obročno plačilo v postopku določitve uklonilnega zapora treba zavreči kot nedovoljen, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.
ZGD člen 452, 452/2, 452, 452/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost za dolgove - izbrisana družba - rok - zadržanje teka roka - uveljavljanje zahtevka zoper družbenike
V času, ko je v razmerju med upnikom in dolžnikom tekel 1-letni rok iz II. odst. 452. čl. ZGD, je sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-117/07 z dne 20.4.2007 določil, da se do sprejema končne odločitve, to je do 2.7.2007, prekinejo sodni in upravni postopki ter za tek rokov uveljavil učinek zadržanja po 361. čl. OZ. Upoštevaje navedeno, se iztek roka za začetek postopka zoper dolžnika podaljša za toliko časa, koliko je bil tek roka v vmesnem času zadržan.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZGD-1 člen 257, 276, 257, 276.
sodno imenovanje - član nadzornega sveta - novote - predstavnik delavcev
Pritožnik je šele v pritožbi navedel, da je manjkajoči član nadzornega sveta predstavnik delavcev in da je njegova prisotnost za sklepčnost nujna. Ker teh trditev in v pritožbi predloženega dokaza pred sodiščem prve stopnje ni podal, jih tudi pritožbeno sodišče glede na določilo 1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku ne more upoštevati.
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje po vložitvi nasprotne tožbe odredilo, da se ta vpiše v vpisnik posebej in obravnava pod novo zaporedno številko, ne pomeni, da bi že pravnomočna odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks izgubila veljavo.
ZOR člen 374, 374. ZPP člen 165, 355, 165, 355. ZMZPP člen 19, 19/2, 20, 19, 19/2, 20.
uporaba prava - zastaranje - prodajna pogodba - mednarodni element - izročitev stvari kupcu
Ker je pri prodajni pogodbi značilna izpolnitev izročitev stvari kupcu, to pa je bila zavezana opraviti tožeča stranka kot prodajalec blaga, je treba za vprašanje zastaralnega roka uporabiti italijansko pravo, konkretno Codice civile, glede na to, da Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) tega vprašanja ne ureja.
ZVVJTO člen 3, 6, 6/4. Zakon o sistemu zvez člen 38. ZPP člen 2. ZOR člen 133.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – nepovratna vlaganja – obligacijska pogodba -vzajemnost medsebojnih pravic in obveznosti – tvegana pogodba
Ker v obravnavanem primeru predmet vračanja niso zahtevki končnih upravičencev – fizičnih in pravnih oseb, niti namenska sredstva samoprispevka, pač pa posojilo, po mnenju pritožbenega sodišča zahtevka tožečih strank ni mogoče obravnavati po določbah tega zakona (ZVVJTO).
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1, 480, 495, 495/1. OZ člen 766.
spor majhne vrednosti – nedopustnost izpodbijanja dejanskega stanja – dopustne pripravljalne vloge – neupoštevnost relativnih bistvenih kršitev postopka
Pritožnica ni navedla, katere vloge tožeče stranke je sodišče prve stopnje upoštevalo, pa jih glede na 452. čl. ZPP ne bi smelo, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti. Vendar pa, četudi bi bil ta pritožbeni očitek utemeljen, bi šlo za kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, ki je v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.
podjemna pogodba - pogodba o delu - obveznost prevzeti delo - pogodba rezultata - spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti
Pogodba o delu je pogodba rezultata in če je bil za končni rezultat naročenega dela (poročilo o prvem pregledu, ki je potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja) potreben še dodaten pregled, katerega plačilo je predmet tega spora, je naročnik dolžan prevzeti delo in ga izvajalcem plačati.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 188, 188/2, 273, 273/2, 274. ZUP.
pravica do nadomestila plače - invalid II. kategorije - čakanje na ustrezno delo
V rednem postopku izdana odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo za nazaj, za čas, ko je bil tožnik izbrisan iz evidence brezposelnih oseb in v tem času ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje nadomestila, posega v pravnomočno priznano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, zato lahko učinkuje le od dneva odločitve pristojnega organa dalje, torej za naprej.