Šele s sprejemom usklajenega ustanovitvenega akta s spremenjenimi določbami ZUJIK-B je bila dana pravna podlaga za imenovanje oz. izvolitev članov Sveta NUK, dosedanji člani sveta javnega zavoda NUK pa so bili pristojni, da opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta. To pomeni, da so bili pristojni tudi za predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja; tožena stranka pa je lahko uporabila tudi fikcijo pozitivnega mnenja, ker predhodnega mnenja v določenem 30-dnevnem roku ni prejela.
Ker tožniku plačilo prispevka ni bilo naloženo kot domnevnemu zavezancu na podlagi pravne domneve iz 4. odstavka 15. člena ZRTVS, prvostopni organ ni bil zavezan ravnati po 6. odstavku 15. člena ZRTVS in tožniku po uradni dolžnosti omogočiti podati izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih ne uporablja tujega sprejemnika
ZZ člen 36, 37, 36, 37. ZUP člen 129, 209, 2, 4, 6, 129, 209, 2, 4, 6. ZUJIK člen 35, 36, 42, 35, 36, 42.
smiselna uporaba ZUP - test očitne nerazumnosti izbire kandidatov - imenovanje direktorja zavoda
Iz določila 3. odstavka 36. člena ZUJIK sicer izhaja, da predhodni mnenji sveta in strokovnega sveta zavoda nista omejeni na kandidata po ustanoviteljevem izboru, vendar minister po tem določilu ni obvezan od svetov zahtevati, naj se mnenji nanašata na vse kandidate. Mnenje mora samo zahtevati. Tožnik nima prav, ko trdi, da sta mnenji svetov obvezujoči. Izdani mnenji predstavljata le pravno relevantno okoliščino, ki lahko zožuje avtonomijo ministra pri izbiri in končni odločitvi v tem smislu, da bolj kot je ministru nasprotujoče mnenje o kandidatih s strani enega ali obeh svetov tehtno obrazloženo, bolj mora biti temu primerno obrazložena tudi izbira strani ministra, pri čemer zakonitost odločitve ministra (nearbitrarnost glede na mnenji svetov) sodišče presoja preko t.i. testa očitne (ne)razumnosti, ob upoštevanju dopustnih tožbenih razlogov iz 1. odstavka 36. člena ZZ. Na zakonitost izpodbijanega akta nima nobenega vpliva dejstvo, da je v postopku odločanja ministra sodelovala komisija. Namen le-te je namreč le v zagotavljanju strokovne podpore ministru pri izbiranju, zato tudi tožbeni ugovor o nestrokovno sestavljeni komisiji sam po sebi ni pravno relevanten. Tožnik tudi nima prav, ko uveljavlja, da tožena stranka ne bi smela vzporedno voditi dveh razpisnih postopkov. Na dan 2. 7. 2008, ko je Svet A.A.A. sprejel sklep kot predhodno mnenje v predmetnem razpisu, Svet A.A.A. ni imel zakonite sestave, saj v njem ni bilo od vsaj enega člana do največ ene tretjine članov iz vrst predstavnikov delavcev. To pomeni, da je tožena stranka kršila določbo 1. odstavka 36. člena ZUJIK, ker je odločila v okoliščinah, ko Svet A.A.A. ni imel možnosti podati pravno veljavnega predhodnega mnenja o kandidatih.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-a, 5, 5/1-a, 5, 5/1-a, 5, 5/1-a.
stvarna nepristojnost
Predmet odločanja v tem sporu je torej sklenitev delovnega razmerja, kar pa je po presoji sodišča, glede na naravo spora, uvrstiti med individualne delovne spore, kar pomeni stvarno pristojnost delovnega sodišča po točki a 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 do 61/04, v nadaljevanju ZDSS-1).
Razpisna komisija je ravnala pravilno, ko je prijavljenega kandidata, na podlagi njegove navedbe v življenjepisu, pozvala da svojo nepopolno vlogo dopolni z dokazili o izpolnjevanju pogoja višjega znanja najmanj enega svetovnega jezika v roku treh dni po prejetju obvestila (1. odstavek 67. člena ZUP) in jo v skladu s 5. odstavkom 68. člena ZUP štela za pravočasno, ker je vlagatelj vlogo dopolnil z listinami v roku kot mu ga je določila razpisna komisija. Predložene listine o sodelovanju v delovni skupini EBU pa ne dajejo dovolj podatkov, da bi bilo navedeno sodelovanje tako po času kot višini znanja uporabljenega tujega jezika mogoče šteti kot dokazilo, da je izbrani kandidat šest mesecev ali več opravljal dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku niti ni mogoče ugotoviti, kateri tuji jezik naj bi izbrani kandidat obvladal na višjem nivoju.
Pravna podlaga za stališče, da Upravno sodišče RS ni pristojno za odločanje o tožbi tožeče stranke, je zveza med določilom 2. odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ) in 7. odstavkom 56. člena Zakona o socialnem varstvu v povezavi z dosedanjo upravno-sodno prakso Vrhovnega sodišča RS na tem področju. Dejstvo, da mora minister dati soglasje k imenovanju in da v postopku sodeluje pristojni organ lokalne skupnosti s predhodnim mnenjem, ne pomeni, da direktorja ne imenuje svet zavoda v smislu 2. odstavka 36. člena ZZ.
ZZ člen 33, 34, 35, 36, 37. ZUJIPK člen 41. ZUP člen 4, 6/2.
imenovanje direktorja javnega podjetja - diskrecijsko odločanje - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Ker gre po mnenju sodišča pri imenovanju direktorja v javnem zavodu kot osebi javnega prava in kot taki ustanovljeni za opravljanje pravnih nalog glede na navedene elemente javnopravne narave za javnopravno stvar, to po 4. členu ZUP narekuje smiselno uporabo upravnega postopka v postopkih za imenovanje direktorja, in sicer z uporabo tistih procesnih inštitutov tega postopka, ki je za take vrste postopka smotrna. Neobrazložitev sklepa o izbiri z dejanskimi razlogi za odločitev ni onemogočanje vpogleda v celotno razpisno dokumentacijo sta bistveni kršitvi pravil postopka v postopku za imenovanje direktorja javnega zavoda, ker se z njima neizbranim kandidatom onemogoča učinkovito uporabo pravnih sredstev, s tem pa se nedopustno posega v njihovo ustavno pravico do pravnega sredstva.
Ni v nasprotju z zakonom, če je bil predlog za imenovanje direktorja javnega zavoda v skladu s splošnim aktom zavoda določen na javni seji pristojnega organa zavoda.