Podlaga vtoževane terjatve tožeče stranke je menjalna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama . Tožena stranka se je zavezala ob dogovorjeni realizaciji te menjalne pogodbe med drugim tožeči stranki zaradi potrebne preselitve dejavnosti tožene stranke v novozgrajeno obrtno delavnico, plačati dvakratne stroške selitve in "izgubo dohodka za začasno prenehanje obratovanja". V tej pravdi sedaj tožeča stranka nasproti toženi stranki zahteva izpolnitev te pogodbene obveznosti. Pri ugotavljanju prave višine tako dogovorjene odmene je potrebno upoštevati pogodbeno voljo strank v tej smeri, izraženo v omenjeni pisni menjalni pogodbi in v eventuelnem ustnem dogovoru, nikakor pa ni možna uporaba določil o neposlovni odškodninski obveznosti ter pravtako ni podlage za ugotavljanje odgovornosti za pogodbeno škodo.
negmotna škoda - denarna odškodnina - bodoča škoda - odmera odškodnine
Pri posamezni obliki škode ima sodišče v vidu določila in smernice člena 200 in 203/I Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ko upošteva, da na višino pravične denarne odškodnine vplivajo stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje. Ob upoštevanju načela individualizacije v odškodninskem pravu je tožnikova mladost zelo pomembna okoliščina, ki vpliva na obseg in trajanje tožnikove bodoče škode pri odškodninski postavki telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika.
Ker se pravne posledice umika tožbe vežejo že na samo izjavo o umiku, se tudi v individualnem delovnem sporu sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe ne uvršča med sklepe iz 1. odstavka 400. člena ZPP, zoper katere je dovoljena revizija.
Določba 2. odstavka 158. člena ZPP se lahko upošteva šele, ko se stranka v smislu 7. odstavka 164. člena ZPP izjavi o zahtevi o povrnitvi stroškov postopka.
ZDR člen 36e, 36e/1, 106, 106/1, 36e, 36e/1, 106, 106/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajno prenehanje potreb po delu - dokončnost in izvršljivost sklepov
Zaradi nedokončnosti sklepa direktorja toženke o trajnem višku in prenehanju delovnega razmerja tožniku delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati, niti mu ni mogel pričeti teči 6 mesečni odpovedni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK00407
ZTLR člen 75, 75. ZIP člen 228, 228.
ponovno motenje posesti - nova tožba - pravni interes
S pravnomočnostjo odločbe o zahtevku zaradi motenja posesti tožnik izgubi pravni interes za tožbo glede novega motilnega dejanja, storjenega na istem zemljišču in na enak način kot je bilo storjeno prvo dejanje, ker pridobi možnost predlagati direktno izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova in z novo odločbo ne bi dosegel ničesar drugega in nič več, kot je izposloval s prvotnim sklepom.
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL41249
ZPP (1977) člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZOR člen 286, 287, 286, 287. SZ člen 158, 159, 158, 159. ZDSS člen 4, 4.
stvarna pristojnost sodišča - pridržna pravica
Za odločanje v stanovanjskih sporih je pristojno sodišče s splošno pristojnostjo. Toženka ne more uveljavljati pridržne pravice, ker ni dobroverna posestnica.
ZIP člen 265, 267, 265, 267. ZZK člen 46, 75, 75/3, 46, 75, 75/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - označba predloga kot zemljiškoknjižna vloga - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi
Če predlagatelj predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je neprava zemljiškoknjižna vloga, izrecno označi kot zemljiškoknjižno vlogo, jo mora zemljiškoknjižno sodišče vpisati v Dn vpisnik v vrstnem redu že v trenutku, ko takšen predlog prispe na sodišče, in ne šele takrat, ko pristojni sodni oddelek odloči o predlogu (46. čl. ZZK v zv. s 3. odst. 75. čl. ZZK).
Tožena stranka je pri tožeči stranki opravila postopek revizije po ZLPP in v revizijskem poročilu z dne 1. 6. 1995 med drugim ugotovila, da tožeča stranka od 1. 1. 1991 dalje plačuje premije življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim zavarovanjem za svoje managerje, s čimer so obremenjeni njeni nematerialni stroški. Upravičenci za vračilo zavarovalnih premij (zavarovalne vsote za doživetje) pa so njeni delavci managerji. Tožena stranka je zaključila, da je s plačilom premij za managersko zavarovanje prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 10. točki 48.a člena ZLPP.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka utemeljeno zatrjuje, da v spornem primeru ni podan nobeden od dejanskih stanov iz 48.a člena ZLPP. Tožena stranka temelji svojo odločitev na 10. točki 48.a člena ZLPP. Ta vsebuje štiri dejanske stanove, ki bi upravičevali toženo stranko, da ravna po prvem in drugem odstavku 48.b člena ZLPP, če bi njihov obstoj ugotovila pri pregledu iz prvega odstavka 48. člena ZLPP. Tožena stranka pa pri pregledu ni ugotovila nobenega od njih, ugotovila tudi ni tistega, ki ga ZLPP opredeli kot "drugi primeri zmanjšanja družbenega kapitala z lastninskim preoblikovanjem". Na tega se je tožena stranka v tem postopku tudi sklicevala. Toda v revizijskem poročilu ni glede spornega dejanja tožeče stranke (plačevanje premij za življenjsko zavarovanje) dejanske ugotovitve, da je bilo to dejanje storjeno v okviru lastninskega preoblikovanja oziroma v okviru posameznih dejanj, ki bi jih bilo mogoče opredeliti pod lastninsko preoblikovanje (glej 18. člen in prvi odstavek 48. člena ZLPP) in je zaradi njih prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
Očitno je, da je hotela tožena stranka s svojo odločbo odpraviti v revizijskem pregledu ugotovljene kršitve računovodskih predpisov in s tem rešiti vprašanje zakonitosti razpolaganja z družbenimi sredstvi. Toda tega tožena stranka ni storila v pravem postopku. Njihovo odpravo bi lahko izposlovala z ukrepi, izrečenimi v postopku, ki ga je predpisoval Zakon o službi družbenega knjigovodstva oziroma ga sedaj predpisuje Zakon o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Postopek po omenjenih dveh zakonih se tako razlikuje od postopka po ZLPP, da ukrepov, za katere določa zakon eno vrsto postopka, ni mogoče izreči v drugem postopku.
Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic člen 8. ZDen člen 88.
denacionalizacija - premoženje agrarnih skupnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - zemljiška knjiga - vknjižba v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga
V primeru, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena že dne 16.9.1988, torej pred uveljavitvijo Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ne gre za pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotju s tem zakonom oziroma v nasprotju z 88. čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa, da ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve.
Tožniku je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi samega zakona zaradi poteka delovnega dovoljenja (16. člen ZZT) ni upravičen do odpravnine kot trajni tehnološki presežek po 36. f členu ZDR. Odpravnina po 36. f členu je namreč vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja in na način prenehanja delovnega razmerja po 12. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZPod člen 47, 47/1, 47/2, 47, 47/1, 47/2. ZDR člen 103, 103.
razpis za imenovanje direktorja - podaljšanje mandata delavskemu svetu - vloga
Podaljšanje mandata delavskemu svetu na delnih zborih ni zakonito, zlasti ne zato, ker so delavci na zborih v novembru 1993 podaljšali mandat delavskemu svetu, ki že od leta 1990 ni imel mandata, ampak si ga je v vmesnem obdobju trikrat sam podaljšal s sklepi delavskega sveta. S tem je kršeno določilo 47. člena ZP. Posledica navedenega je nezakonitost sprejetih sklepov v zvezi z razpisom za imenovanje direktorja.
Če je vloga prijavljenega kandidata pomanjkljiva oz. nepopolna, ker vlogi ni bil priložen zahtevani razvojni program podjetja, jo je potrebno obravnavati po 109. členu ZPP, ki se po 103. členu ZDR smiselno uporablja v postopku pri delodajalcu. Razpisna komisija ni ravnala zakonito, ker je nepopolno vlogo takoj izločila iz nadaljnjega postopka, s tem pa je prekršila načelo enakega obravnavanja kandidatov.
ZOR člen 1035, 1038, 1038/1, 1035, 1038, 1038/1. UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22č, 22f, 22b/1, 22č/1, 22f/1, 22b/2, 19, 19/3, 22b, 22č, 22f, 22b/1, 22č/1, 22f/1, 22b/2.
bančno poslovanje - devize na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ
LB d.d. odgovarja za izplačilo devizne vloge položene v njeno enoto na območju Hrvaške, ker republika Slovenija iz te vloge ni prevzela jamstva, saj gre za devize, položene v banko, ki ni na območju republike Slovenije.
ZSReg člen 36, 36/3. ZAPPNI člen 2, 4, 4/1, 5, 5/3.
vpis v sodni register - pritožba - dovoljenost pritožbe - podružnica APPNI - pravna oseba - zavrženje pritožbe
Podružnica APPNI ni pravna oseba, zato ne more vložiti pritožbe zoper sklep registrskega sodišča. Skrb za pravilno registracijo firme gospodarske družbe ne spada v pristojnost APPNI, ki zato nima na zakonu temelječega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep registrskega sodišča iz razloga, da firma družbe ne odraža njene prave dejavnosti.
zakonite zamudne obresti - obveznost v tuji valuti
Kadar je obveznost opredeljena v tuji valuti in ne v domači, se zamudne obresti od glavnice obrestujejo po obrestni meri, ki jo banka v kraju izpolnitve obveznosti priznava za hranilne vloge v tuji valuti na vpogled,vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Kadar je po pokojniku že izdan sklep o dedovanju in so pri tem izpolnjeni pogoji iz 82. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDEN, se ne opravi nove glavne obravnave, temveč se razdeli v upravnem postopku vrnjeno premoženje pokojniku z novim dodatnim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - prvi odstavek 221. člena ZD.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZNP člen 2, 2/1, 37, 2, 2/1, 37. ZGD člen 580, 580/2, 580, 580/2.
preoblikovanje družbe - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Če d.o.o. predlaga vpis preoblikovanja v podjetnika, mora registrsko sodišče postopati v okviru takega predloga in ne postopa pravilno, če predlagatelja poziva na predložitev listin, na podlagi katerih bi vpisalo prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku, nato pa zavrže predlog, ker te listine niso bile predložene.
Izpodbijani del sklepa, v katerem je navedeno, v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.