Začetek stečajnega postopka ne prekine pogodbenih razmerij pri najemnih pogodbah, stečajni upravitelj pa jih lahko po I. odstavku 122. člena ZPPSL odpove vsakega prvega dne v mesecu z odpovednim rokom 30 dni. Če stečajni upravitelj najemne pogodbe z upnikom ni odpovedal, mora za zakupljene prostore plačevati najemnino, ki predstavlja strošek stečajnega postopka. Najemnino lahko upnik terja neposredno od stečajnega upravitelja in jo uveljavlja tudi z redno tožbo proti stečajnemu dolžniku.
Stečajni upravitelj je obstoj in višino vsake prijavljene terjatve dolžan preveriti in se o njej določno izjaviti ali jo priznava ali prereka (141. in 142. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS št. 67/93, ZPPSL). Če tega ne stori, ampak v celoti prereka določeni del terjatve, stroške, ki nastanejo v zvezi z nepotrebno prerekanim zneskom, povzroči po svoji krivdi (156. člen ZPP).
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - darilna pogodba
Vrhovno sodišče R Slovenije je v svojem revizijskem sklepu v tej zadevi zavzelo stališče,da je veljavnost obeh izpodbijanih poslov in sicer darilne in preužitne pogodbe, ki tvorita vsebinsko celoto, presojati po splošnih načelih civilnega prava.Overitev po sodniku pa pri tem nima vpliva.
1. Prav ima pritožba, ko smiselno meni, da je na obravnavi, - očitno ima pri tem v mislih obravnavo dne 21.5.1996 - prišlo do kršitve načela neposrednosti (4. člen ZPP) in posledično do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki, 2. odstavka, 354. člena ZPP. Zakon v 3. odstavku 315. člena med drugim določa, da sme senat, potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, torej velja to tudi za tožnika, ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. V obravnavnem zapisniku z dne 21.5.1996 pa ni izjave tožnika, da soglaša s prečitanjem njegove izpovedbe na že navedeni prejšnji obravnavi. S tem je torej podana že navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče sklenilo, da bo pred spremenjenim senatom prebralo zapisnik o zaslišanju tožnika, pri tem pa ni zahtevalo tožnikove izjave.
2. Naslednja absolutna bistvena kršitev določb postopka, na katero sicer pritožba ne opozarja, je pa pritožbeno sodišče nanjo dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v tem, ker je za toženca na obravnavo dne 12.4.1995 pristopila J. K., na obravnavo dne 16.10.1995 pa A. V..
Iz zapisnikov ni razvidno, da bi imenovana predložila pooblastili, niti ju ni v sodnem spisu. Gre torej za kršitev iz 10. točke, 2. odstavka, 354. člena, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal pooblaščenec.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZDR člen 35, 35/1, 100, 100/1-1, 35, 35/1, 100, 100/1-1. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
trajno prenehanje potreb po delu - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - dopustnost sodnega varstva
Sodišče ne more odreči sodnega varstva zoper dokončen sklep o ugotovitvi trajne nepotrebnosti dela delavca in njegovem prehodu na delo k novemu delodajalcu, če je delavec izjavil soglasje s tem, da preide na delo k drugemu delodajalcu in pri njem sklenil delovno razmerje, niti v primeru, če je odklonil soglasje k prehodu na delo k novemu delodajalcu in mu je kasneje pri starem delodajalcu sporazumno prenehalo delovno razmerje (tega sporazuma pa ne izpodbija). V zadnjem primeru, če sodišče razveljavi sklepa o ugotovitvi trajne nepotrebnosti njegovega dela in o prehodu na delo k novemu delodajalcu, delavec nima pravice do reintegracije.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - določitev višine preživnine za otroka
79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Preživninskima upravičencema je preživnina potrebna vnaprej za tekoči mesec in ne za nazaj, zato mora toženec svojo porabo prilagoditi tako, da bo ustrezni del svojih prihodkov v določenem mesecu namenil izpolnitvi preživninske obveznosti za sledeči mesec.
prerekanje terjatev v stečajnem postopku - napotitev na pravdo - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
Če je stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika kot hipotekarnega, ne pa tudi glavnega dolžnika prerekal tako terjatev kot ločitveno pravico, hipoteka pa je bila ustanovljena s sporazumom po 251.a in naslednjih členih ZIP, mora stečajni senat stečajnega upravitelja napotiti na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji niti terjatev niti ločitvena pravica.
Zahtevek po členu 129/2 SZ mora biti konkretiziran. Tožeča stranka mora navesti v zahtevku, nakup katerega konkretnega stanovanja mora tožena stranka ponuditi.
ZZZDR člen 143, 143. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZD člen 21, 21.
dedovanje
Iz podatkov spisa razvidno, da je M.D. umrla pred zakoncem J.D. in da naj ne bi imela otrok , iz priložene zapuščinske zadeve z opr.štev. D x. pa še, da naj bi bila ob smrti brez premoženja, in kar je v nasprotju z izrekom napadenega sklepa, kjer se nepremičnina pri vl.št. 439 k.o. I. navaja tudi kot premoženje M.D., dediči pa za otroke obeh pokojnih zakoncev. Povedano nasprotje predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 13.točke drugega odstavka 354.člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 163.členom Zakona o dedovanju (ZD).
ZPP (1977) člen 154, 155, 157, 371, 154, 155, 157, 371. ZTPDR člen 72, 72/2, 72, 72/2.
odškodninska odgovornost delavca - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka
V primeru, da delavec v roku 3 mesecev prostovoljno ne izpolni svoje obveznosti ugotovljene v odškodninskem postopku mora tudi v primeru, da na sodišču pripozna zahtevek, tožeči stranki povrniti stroške postopka.
stanovanjsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSM10032
ZTLR člen 13, 13. ZPP (1977) člen 12, 12. SZ člen 58, 59, 147, 58, 59, 147.
tožba na izpraznitev stanovanja - solastnina - predhodno vprašanje
Če tožena stranka ne sklene najemne pogodbe s tožnicami, zaseda sporno stanovanje nezakonito, zaradi česar obstaja pravica lastnika stanovanja, da zahteva njegovo izpraznitev.V primeru, če toženka zatrjuje, da je postala solastnica stanovanjske stavbe, v kateri so obravnavani stanovanjski prostori, zaradi njenih vlaganj v to stavbo, tedaj smiselno zatrjuje originarni način pridobitve solastnine v tej nepremičnini. Priznanje navedene solastnine in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine zaradi vpisa v zemljiško knjigo že uveljavlja v drugi tekoči pravdi.Sodišče prve stopnje mora to vprašanje samo rešiti kot predhodno vprašanje ali samo ta tekoči pravdni postopek prekiniti do pravnomočne rešitve pravdne zadeve pod opr. št. P xx/95 Okrožnega sodišča v M.
Sodniku pripada odpravnina ob upokojitvi v višini kot jo določi Sodni svet. Ni nezakonita določitev odpravnine na podlagi bruto zneska zadnje plače. Določbe o osnovi za obračun odpravnine ob upokojitvi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in Splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki določajo kot osnovo čisto plačo niso relevantne za določanje osnove za obračun odpravnine ob upokojitvi sodnikov.
Morebitni dogovor med strankama o tem, da bosta ob izvensodni rešitvi zadeve stranki nosili vsaka svoje stroške postopka, je pravno upošteven le, če se postopek konča s sodno poravnavo. Če ne gre za sodno poravnavo, ampak za umik tožbe, pa je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek.
Vloga tožene stranke, s katero je tožena stranka podala soglasje k umiku ter priglasila stroške, ni obrazložena pripravljalna vloga med postopkom v smislu veljavne Odvetniške tarife (Ur.l. RS št.7/95), ki se po 2. točki Tarifne številke 10 vrednoti v višini 75% postavk po 1. točki tarifne številke 10, ampak le kratek dopis oz. obvestilo, ki se v skladu s 4.točko Tar. št. 33 vrednoti z 10 točkami.
stroški postopka - sodna taksa - izvršba na podlagi verodostojne listine - gospodarski spor
Šele novela Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS 38/96) v novem, petem odstavku taksne tarife št.1 izrecno določa za izvršilni postopek, v katerem sodišče odloča o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine in bi v primeru ugovora moralo postopati po pravilih postopka v gospodarskih sporih, 100% povečano takso, torej skupaj 2% od vrednosti spora.
Določba 2. odst. 78. člen ZDEN, po kateri preide zapuščina na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je specialna določba glede na splošno pravilo, določeno v 132. členu ZD. Če zapustnikov potomec umre sicer za zapustnikom, vendar pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, njegov zakonec ne pride v poštev za dedovanje, temveč le eventuelni potomci oz. zapustnikovi vnuki po vstopni pravici (12. člen ZD).
ZDS člen 135, 135/4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 64, 66. ZDSS člen 14, 14/1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (26/91) člen 5, 66.
pogodba o zaposlitvi - dodatek za težje delovne pogoje - pogoji za sodno varstvo- zdravstveni zavod
Zahtevku za ugotovitev nezakonitosti oz. neskladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi glede določitve dodatka za težje delovne pogoje ni mogoče ugoditi, če predlog pogodbe o zaposlitvi izrečno ne določa tega, da dodatek delavcu ne pripada, temveč napotuje na ureditev s sklepom sveta zavoda, določitev dodatka pa tudi ni obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi (5. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije - Ur.l. RS št. 26/91, 22. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v R Sloveniji - Ur.l. RS št. 18/91).
Izven okvira tožbenega zahtevka zgolj za presojo zakonitosti oz.
skladnosti predloga pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odločati tudi o pravilnosti odločitve zavoda o sprejemu spremembe pravilnika, s katerim se določajo dodatki za težje delovne pogoje.
V skladu s 135/4 členom ZDR delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi in njene skladnosti z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom. Zato v primeru, če je pogodbo že podpisal, razen če dokaže, da je bila ob podpisu podana katera od napak njegove volje, sodno varstvo ni dopustno.
zamudne obresti - valorizacija - nepremoženjska škoda - tečaj
Pri valorizaciji že pravnomočno prisojenega in že plačanega zneska imaterialne škode je za izračun valorizirane vrednosti potrebno vzeti tečaj DEM na dan razsoje in ne na dan plačila, ker gredo tožeči stranki prisojene zakonite zamudne obresti od dneva razsoje dalje pa vse do plačila.
Podlaga vtoževane terjatve tožeče stranke je menjalna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama . Tožena stranka se je zavezala ob dogovorjeni realizaciji te menjalne pogodbe med drugim tožeči stranki zaradi potrebne preselitve dejavnosti tožene stranke v novozgrajeno obrtno delavnico, plačati dvakratne stroške selitve in "izgubo dohodka za začasno prenehanje obratovanja". V tej pravdi sedaj tožeča stranka nasproti toženi stranki zahteva izpolnitev te pogodbene obveznosti. Pri ugotavljanju prave višine tako dogovorjene odmene je potrebno upoštevati pogodbeno voljo strank v tej smeri, izraženo v omenjeni pisni menjalni pogodbi in v eventuelnem ustnem dogovoru, nikakor pa ni možna uporaba določil o neposlovni odškodninski obveznosti ter pravtako ni podlage za ugotavljanje odgovornosti za pogodbeno škodo.