ZFPPIPP člen 121, 121/1, 382, 382/2, 399, 399-3, 399-4, 408, 408/2. ZPP člen 274, 338, 338/1, 365-3.
postopek osebnega stečaja – zavrženje predloga za začetek postopka – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – pravnomočnost – nov predlog za odpust obveznosti
Dolžnik lahko ponovno predlaga začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti, ne glede na v prvem postopku pravnomočno končan postopek osebnega stečaja z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti, če je z novim predlogom odpadla ovira za odpust obveznosti, ki je določena v 4. točki 399. člena ZFPPIPP.
udeležba intervenienta - izjava o vstopu - nasprotovanje pravici do udeležbe - zavrnitev intervencije - pravni interes intervenienta - cesija - terjatve, ki niso predmet pravde
Ker je predlagatelj stranske intervencije predložil listino o cesiji drugih terjatev in ne teh, ki so predmet postopka, nima pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožeče stranke.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
Vložitev dopolnitve tožbe predstavlja nujno procesno dejanje, saj v primeru njegove opustitve sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka ga je opravila po pooblaščeni odvetniški družbi, zato ji pripada povračilo odvetniških stroškov, ki so ji s tem nastali. Dejstvo, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo tožeče stranke, ki v času vložitve izvršilnega predloga ni bila zastopana po odvetniški družbi, na odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je tekel po razveljavitvi sklepa o izvršbi, nima vpliva.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082018
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 3, 6, 74. ZMZPP člen 19. ZPP člen 7, 212, 243, 252, 252/2, 285, 286. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
pogodba o poslovnem sodelovanju - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - mednarodna prodajna pogodba - spor z mednarodnim elementom - dogovor o uporabi prava - razpravno načelo - plačilo DDV - pravočasnost trditev - prekluzija - pripombe na izvedensko mnenje - materialno procesno vodstvo
Obe pravdni stranki sta se sklicevali le na določbe OZ. Zato je sodišče upravičeno štelo, da sta se za njegovo uporabo dogovorili (vsaj konkludentno).
Od odškodnin se DDV ne plačuje.
Pripombe in ugovori zoper izvedensko mnenje niso dokazni predlogi in navedbe, pač pa dokazni ugovori, ki niso vezani na določeno fazo postopka. Pravila o prekluziji jih ne zadenejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083209
ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 76, 76/2, 181, 181/7. ZPP člen 136, 142, 142/3, 142/4, 145, 145/1, 226, 226/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi – odredba – vročitev odredbe – fikcija vročitve – dejansko bivališče – odvzem prostosti – prenehanje terjatve – umik predloga za izvršbo
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku. Dolžnik je v predmetni zadevi s predlaganimi in izvedenimi dokazi izkazal, da v času vročanja odredbe o drugi javni dražbi ni bival na naslovu Kranj, Ulica 10, zato do veljavne vročitve s fikcijo na tem naslovu ni moglo priti. Pogoji za izvedbo druge javne dražbe zaradi nepravilne vročitve odredbe dolžniku tako niso bili izpolnjeni oziroma dražba ni bila pravilno izpeljana.
Višje sodišče še dodatno ugotavlja, da je bila dražba izvedena nepravilno tudi zato, ker v trenutku njene izvedbe terjatev upnika do dolžnika ni več obstajala. Upnik je namreč predlog za izvršbo v celoti umaknil, dolžnik pa je trdil in dokazal, da je terjatev še pred dražbo v celoti plačal. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa niti ne predvideva, vse aktivnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma vodenje postopka, razen odločanja o stroških, pa s trenutkom poplačila prenehajo.
V konkretni situaciji (poplačilo upnika pred dražbo), ko konkurirata pričakovalna lastninska pravica kupca in obstoječa lastninska pravica dolžnika, tehtanje le-teh brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičninah, prodanih pod ocenjeno vrednostjo, nedvomno večji poseg v njegov ustavnopravno zavarovan položaj, kot za kupca izjalovitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine.
pogodba o ustanovitvi in vodenju TRR – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost
Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073597
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 82, 82/2, 631, 1035, 1036.
sporna vsebina tripartitnega sporazuma – razlaga pogodb – skupen namen pogodbenih strank – cesija – nakazilo – asignacija – nastanek pravic in obveznosti iz asignacije – akcept – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost – pavšalne navedbe – neprerekana dejstva
Šele z akceptom pridobi asignatar pravico do direktnega zahtevka proti asignatu, vendar se s tem ne oblikuje dvostransko obveznostno razmerje med asignatom in asignatarjem, temveč se asignat z akceptom enostransko abstraktno zaveže izpolniti obveznost asignatarju.
Zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni mogoče uveljavljati, če ima izvršeno delo podlago v dogovoru, kot je bilo tudi v konkretnem primeru zaradi sklenjene podizvajalske pogodbe med tožnico in T. Zaradi podanega pogodbenega temelja namreč ni izpolnjen pogoj odsotnosti pravne podlage za premik premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082632
OZ člen 179, 270, 270/1, 285, 285/2, 299. ZOZP člen 20a.
odmera odškodnine - odškodninska obveznost - plačilo odškodnine - upoštevanje delnega plačila - valorizacija delnega plačila - matematična operacija - pravilna uporaba materialnega prava - izračun po uradni dolžnosti - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko zneska že plačane odškodnine ni valoriziralo. Pri delnem plačilu je namreč pomembno, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala. Valorizacija delnega plačila pomeni le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Prvo sodišče ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj prvo sodišče ni ugotavljalo, ali bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja. Če bi bile ugotovljene takšne dejanske okoliščine, bi bilo glede na omenjeno odločbo Ustavnega sodišča mogoče toženca v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pravdni postopek, ki se razvije iz izvršilnega – verodostojna listina – listina v pravdnem postopku – listine – prekluzija - spor majhne vrednosti
V pravdnem postopku (ki se razvije iz izvršilnega postopka, začetega s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) vprašanje ali je izpis odprtih postavk verodostojna listina, izgubi svoj pomen. Takšno listino je namreč potrebno oceniti enako kot vsako drugo listino.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica soposestnica kmetije in da je toženec brez soglasja tožnice samovoljno namestil jekleno vrv s ključavnico in zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v gospodarsko poslopje. Razlogi zaščite premoženja ne morejo biti razlog za tako samovoljno ravnanje toženca in izključitev in onemogočanje izvajanja soposesti tožnice.
Ker je bilo o preživljanju skupnih mladoletnih otrok pravdnih strank za vtoževano obdobje z učinkom pravnomočnosti že odločeno, tožnica nima verzijskega zahtevka v smislu 133. člena ZZZDR, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.