OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082632
OZ člen 179, 270, 270/1, 285, 285/2, 299. ZOZP člen 20a.
odmera odškodnine - odškodninska obveznost - plačilo odškodnine - upoštevanje delnega plačila - valorizacija delnega plačila - matematična operacija - pravilna uporaba materialnega prava - izračun po uradni dolžnosti - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko zneska že plačane odškodnine ni valoriziralo. Pri delnem plačilu je namreč pomembno, v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala. Valorizacija delnega plačila pomeni le matematično operacijo, ki omogoča pravilno uporabo materialnega prava.
Kljub temu, da ima oškodovanec pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Za znesek dogovorjene odbitne franšize tako toženka ne odgovarja.
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno štelo, da je pritožba tožnika zoper sklep o denarni kazni višjega sodišča izredno pravno sredstvo ter jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev, toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Naloga staršev je, da otroku omogočita čim lažje prehajanje od enega k drugemu, mu pri morebitnih težavah s prilagajanjem na drugačno okolje pri enem ali pri drugem nudita potrebno oporo, predvsem pa, da starša eden zoper drugega vpričo otroka ali celo preko njega ne izražata negativnih čustev drug do drugega. Takega ravnanja (čeprav je neuspelo skupno življenje nedvomno generator tovrstnih vzpodbud) se morata starša vzdržati, sicer lahko drugi od staršev zaščiti otrokovo korist, tako da predlaga spremembo stikov in starša, ki z bivšim partnerjem medsebojno obračunava prek otroka, pri izvajanju stikov omeji s sodno odločbo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – podatki iz kazenske evidence
Sodišče je svojo odločitev oprlo na povsem jasen razlog, ki onemogoča odpust obveznosti, to je obstoj obsodbe za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu po podatkih iz kazenske evidence, in obrazložilo, da razbremenitev dolžnika z odpustom obveznosti ne pride v poštev, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - nemožnost izrabe - regres za letni dopust - sorazmerni del - nadurno delo - pisna odredba
Skladno z ustaljeno sodno prakso mora delavec za upravičenost do nadomestila zaradi neizrabljenega letnega dopusta izkazati, da letnega dopusta ni izrabil zaradi objektivnih razlogov na strani delodajalca. Ker takih trditev tožnik v tožbi in na prvem naroku za glavno obravnavo ni navajal, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust treba upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013, je tako že pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Za plačilo ur, opravljenih preko polnega delovnega časa nadur, ni nujno potrebna pisna odreditev nadurnega dela.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083209
ZPP člen 81, 81/2. ZFPPIPP člen 10, 97, 97/2, 224, 224/1, 224/2, 245, 245/2, 386, 386/1, 386/2.
zavrženje tožbe – procesna sposobnost – postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje stečajnega dolžnika – nejudikatna terjatev – zastopanje stečajnega dolžnika – stečajni upravitelj
Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – uresničenje odstopnega upravičenja – načelo hitrosti postopka – načelo omejevanja tveganj – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. Tej presoji pritožnica sicer oporeka, vendar pa ne nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da stečajni dolžnik, ki v tem projektu (zaenkrat) po njenih lastnih navedbah nastopa kot investitor in izvajalec, nima ne tehničnih sredstev ne finančnih virov za izvedbo projekta T. Brez izvedbe tega projekta pa bi realizacija pogodbe pomenila le nepotreben strošek stečajnega postopka, ki bi imel za posledico slabše poplačilo upnikov.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – pravica do obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka – subjektivni rok – objektivni rok
Pravočasnost predloga za obnovo postopka ni vezana zgolj na objektivni rok, temveč tudi na subjektivni rok. Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen.
Sodne poravnave s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.
Vložitev dopolnitve tožbe predstavlja nujno procesno dejanje, saj v primeru njegove opustitve sodišče tožbo zavrže. Tožeča stranka ga je opravila po pooblaščeni odvetniški družbi, zato ji pripada povračilo odvetniških stroškov, ki so ji s tem nastali. Dejstvo, da se je postopek začel s predlogom za izvršbo tožeče stranke, ki v času vložitve izvršilnega predloga ni bila zastopana po odvetniški družbi, na odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je tekel po razveljavitvi sklepa o izvršbi, nima vpliva.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 382, 382/2, 399, 399-3, 399-4, 408, 408/2. ZPP člen 274, 338, 338/1, 365-3.
postopek osebnega stečaja – zavrženje predloga za začetek postopka – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – pravnomočnost – nov predlog za odpust obveznosti
Dolžnik lahko ponovno predlaga začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti, ne glede na v prvem postopku pravnomočno končan postopek osebnega stečaja z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti, če je z novim predlogom odpadla ovira za odpust obveznosti, ki je določena v 4. točki 399. člena ZFPPIPP.
udeležba intervenienta - izjava o vstopu - nasprotovanje pravici do udeležbe - zavrnitev intervencije - pravni interes intervenienta - cesija - terjatve, ki niso predmet pravde
Ker je predlagatelj stranske intervencije predložil listino o cesiji drugih terjatev in ne teh, ki so predmet postopka, nima pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožeče stranke.
Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010. Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).
V najemni pogodbi je bilo dogovorjeno, da se višina najemnine usklajuje z evropskim indeksom drobnoprodajnih cen (angleško HICP), tožena stranka pa drugačnega dogovora ni zatrjevala.
Namen regulacijskih začasnih odredb ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo svojega namena očitno ne bi več moglo doseči v primeru, če osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali pa utrpi silo
ZIZ člen 42, 56, 56/1. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 397, 397/2.
ugovor po izteku roka – obnova postopka – kaznivo dejanje – pravnomočna kazenska sodba – objektivno staro dejstvo – pravni interes za pritožbo – smiseln predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.
Pravnomočna kazenska sodba je le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka.
prekinitev postopka – napotitev dediča na pravdo – obseg zapuščine – manj verjetna pravica
Predmet zapuščine so stvari in pravice, ki so pripadale zapustnici v trenutku smrti. Če obstaja spor ali določeno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (212. in 213. člen ZD). To je prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Ker dedinja tožbe ni vložila, je ravnalo pravilno, ko je v postopku ugotovilo, da v zapuščino sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedinja misli, da bi ji šlo, bo morala vložiti ustrezno tožbo.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 126, 126/1. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o zaključku stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prenos terjatve novega upnika – nedopustne pritožbene novote
Ker do vložitve pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka pritožnik ni imel statusa upnika, bi moral vsa relevantna dejstva v zvezi s pridobitvijo procesne legitimacije za pritožbo navesti najpozneje v isti pritožbi.
Glede ugotovitvenega dela izreka v sporu zaradi motenja posesti je sodna praksa res že večkrat zavzela stališče, da ta načeloma ni potreben (in ga je potrebno zaradi odsotnosti pravnega interesa zavreči - in ne zavrniti, kot to navaja pritožba), vendar pa ga še vedno dopušča. Sodišče namreč odloča v mejah postavljenega zahtevka. Prav v konkretnem primeru se izkaže, da sta ugotovitveni in prepovedni del izreka prepletena v taki meri, da zgolj njuno sožitje nudi dovoljšnjo mero določnosti in posledično izvršljivosti odločbe. Sodišče druge stopnje zato v izrek ni poseglo.