ZP-1 člen 66, 66/3, 133, 154, 154/3, 155, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dovoljenost pritožbe – dokazna ocena
Glede na to, da si v obravnavani zadevi stojita nasproti neposredna zaznava prekrška, ki ga je zaznal policist in na drugi strani zagovor storilca, ki prekršek zanika, je sodišče s svojim ravnanjem, ko je nekritično sprejelo zagovorne navedbe storilca, ne da bi zaslišalo policista, ki je prekršek neposredno zaznal, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku, saj sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).
plača - plačilo razlike v plači - vojak - začasna razporeditev
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da tožnik ni upravičen do razlike v plači, ker ni šlo za začasno razporeditev na drugo formacijsko dolžnost v skladu z 98. členom ZObr, na podlagi katere bi mu pripadala tudi plača za to formacijsko dolžnost, temveč je tožnik dela opravljal v začasni delovni skupini. Pravila službe v SV za delo v začasni skupinah pa določajo, da vojaške osebe v času začasne prerazporeditve v take skupine zadržijo pravice iz svoje formacijske dolžnosti. Tožena stranka je z ukazom odločila, da tožnik ohrani pravice iz delovnega razmerja iz formacije, na katero je formalno razporejen, vendar je sodišče prve stopnje na podlagi navedenega napačno zaključilo, da je bil tožnik v letu 2009 formalno razporejen na formacijsko dolžnost varnostnik - receptor s plačo za 15. plačni razred in je bil zato do te plače upravičen tudi v času opravljanja dela v začasni delovni skupini. Navedeno bi veljalo le v primeru začasnih razporeditev na nižje vrednoteno formacijsko dolžnost (kar določa tudi 98. člen Zakona o obrambi). Tožnik bi obdržal enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, v kolikor bi v primeru začasnih razporeditev bila plača nižja od plače, ki jo je prejemal v času pred razporeditvijo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da tožnik ni bil začasno razporejen na nižje vrednoteno dolžnost, ampak je v letu 2009 opravljal višje vrednotene dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila delovno mesto prodajalca, ki ga je zasedala tožnica, zato je prenehala
potreba po delu tožnice pod pogoji sklenjenimi v pogodbi o zaposlitvi. To pa predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
spor o zakonitem preživljanju – preživnina – stvarna pristojnost – stvarna nepristojnost
Ker tožnica od toženca ne zahteva plačevanja zakonite preživnine, pač pa povračilo stroškov, je tožničin tožbeni zahtevek navadna denarna terjatev, pristojnost sodišča za odločanje o njeni utemeljenosti pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta.
ZDR člen 109, 109/2, 182, 182/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515.
odpravnina - dogovor o višini odpravnine - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca - vzročna zveza
Tožnik in tožena stranka sta sklenila pisni dogovor o višini odpravnine. ZDR določa, da lahko pisni sporazum o načinu izplačila, obliki in zmanjšanju višine odpravnine skleneta delavec in delodajalec le v postopku prisilne poravnave. Ker se prisilna poravnava v postopku niti ne navaja niti ne dokazuje, ni bilo zakonskih pogojev za sklenitev pisnega dogovora. Sporazum (dogovor o znižanem plačilu odpravnine), sklenjen med tožnikom in toženo stranko, je v nasprotju s prisilnim zakonskim predpisom. Tožnik je zato ob prenehanju delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti glede na leta zaposlitve pri toženi stranki (34 let) upravičen do zakonskega maksimuma odpravnine, tj. do odpravnine v višini 10-kratnika osnove (109. člen ZDR).
Tožnik ni član organa vodenja ali nadzora pri toženi stranki, zato se njegova odškodninska odgovornost presoja po 182. členu ZDR. Predpostavka odškodninske odgovornosti tožnika je vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem tožnika (da ni poskrbel, da merilci ne bi napačno izmerili dimenzij oken, da podrejeni delavci niso pravočasno izdelali ponudb in jih posredovali kupcem ter da ni poskrbel za izobraževanje delavcev) ter škodo, ki je nastala delodajalcu (padec prometa za 5 %), pri čemer nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo delodajalec. Ker med ravnanjem tožnika in škodo, ki jo vtožuje tožena stranka, ni zatrjevane vzročne zveze, ni bistveno, ali so podani ostali elementi odškodninskega delikta, to je škoda delodajalca, povzročena z nedopustnim ravnanjem delavca na delu ali v zvezi z delom in krivda delavca (namen ali huda malomarnost). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožnika iz naslova njegove odškodninske odgovornosti, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot.
ZIZ člen 42, 56, 56/1. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 397, 397/2.
ugovor po izteku roka – obnova postopka – kaznivo dejanje – pravnomočna kazenska sodba – objektivno staro dejstvo – pravni interes za pritožbo – smiseln predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Dejstvo, da so podpisi na Pogodbi ponarejeni in s tem povezana zatrjevana ničnost Pogodbe v razmerju do porokov - dolžnikov, ni nastopilo po izdaji oziroma pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč gre z vidika njegovega nastanka za objektivno staro dejstvo (nanaša se na čas sklenitve sporne Pogodbe, ko izvršilni postopek sploh še ni bil v teku). Ugovor po izteku roka zato že iz razloga, ker dolžniki niso izkazali obstoja t. i. novega dejstva, ne more biti utemeljen.
Pravnomočna kazenska sodba je le dokaz sicer objektivno starega dejstva (da so bili podpisi porokov – dolžnikov ob sklenitvi Pogodbe ponarejeni) in kot taka lahko le razlog za obnovo postopka.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014414
ZDR člen 6a, 45, 45/2, 45/4. OZ člen 131. ZPP člen 8, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožničinega očitka, da je trpinčenje na delovnem mestu trpela tudi v zvezi s prijavami na razpis in da je kot trpinčenje na delovnem mestu doživljala govorice o odpovedi v času, ko je bila na bolniškem staležu, kar vse je tožnica navajala že v tožbi in je v zvezi s tem predlagala izvedbo dokazov. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dogovor o ključu delitve obratovalnih stroškov ni posel rednega upravljanja. Gre za dogovor, ki je po zakonu sestavni del pogodbe o medsebojnih razmerjih. V odsotnosti drugačne ureditve se pogodbe sklepajo s soglasjem pogodbenih strank, kar v obravnavanem primeru pomeni s soglasjem etažnih lastnikov.
Terjatve tožnice je treba obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji. Upravnik namreč s plačilom obratovalnih stroškov iz svojih sredstev pridobi pravico terjati vrnitev danega. Glede na zakonski obseg nalog, ima upravnik pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote.
rok za plačilo sodne takse - ugovor - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse v primeru ugovora stranke teče od pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa oz. od vročitve odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – uresničenje odstopnega upravičenja – načelo hitrosti postopka – načelo omejevanja tveganj – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. Tej presoji pritožnica sicer oporeka, vendar pa ne nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da stečajni dolžnik, ki v tem projektu (zaenkrat) po njenih lastnih navedbah nastopa kot investitor in izvajalec, nima ne tehničnih sredstev ne finančnih virov za izvedbo projekta T. Brez izvedbe tega projekta pa bi realizacija pogodbe pomenila le nepotreben strošek stečajnega postopka, ki bi imel za posledico slabše poplačilo upnikov.
Slovensko zavarovalno združenje je do regresiranja izplačane odškodnine, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški, upravičeno v primeru, da je zaradi nezavarovanosti vozila izpolnilo svojo obveznost plačila odškodnine.
Tožnika nimata ekonomskega interesa na vzpostavitev prejšnjega stanja glede postavitve dveh zabojnikov za smeti, ki jih je odpeljal toženec. Nista namreč prerekala njegove trditve, da jima je komunalno podjetje že pred vložitvijo tožbe pripeljalo nov zabojnik za odlaganje odpadkov.
pogodba o ustanovitvi in vodenju TRR – kršitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost
Pravno podlago tako za poplačilo negativnega stanja na TRR kot na kreditni kartici predstavlja Pogodba o ustanovitvi in vodenju osebnega računa, katere del so tudi Splošni pogoji poslovanja s tem računom.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058678
URS člen 23, 23/1, 36, 36/1. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 212, 212/2, 226, 226/2, 226/4. ZOdvT člen 22, 22/2, 27, 27/2. ZPP člen 212, 213, 213/1, 337, 337/1.
izvršilni naslov - nedenarna obveznost - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - izpolnitev nedenarne obveznosti - nezmožnost izpolnitve obveznosti - kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja - višina sodnih penalov - omejitev višine sodnih penalov - skupna posest - izvršljiva obveznost - trditveno in dokazno breme - slabo premoženjsko stanje - nedopustne pritožbene novote - dodaten rok za izpolnitev obveznosti - zmanjšanje sodnih penalov - denarna kazen - analogna uporaba zakona - vrednost predmeta v izvršilnem postopku - določitev vrednosti predmeta po prostem preudarku
Dolžnik bi moral vse trditve, ki se nanašajo na nezmožnost izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, ugovarjati že v postopku izdaje izvršilnega naslova, saj ne gre za dejstva, ki bi nastopila šele po izdaji izvršilnega naslova.
Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov ni mogoče ugotavljati nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko dolžnik svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov.
Tožnica ni zadostila svojemu dokaznemu bremenu, saj ji ni uspelo dokazati izrecne, jasne in nedvoumne izjave toženke, da se pogodbeno zavezuje izpolniti tožničino terjatev do K. K., kar je bistvena sestavina pogodbe o pristopu k dolgu.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba – pravočasen odgovor na tožbo – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Na odgovoru na tožbo je toženka navedla napačno opravilno številko, ki jo je zadeva imela na Okrajnem sodišču v Ljubljani, preden je bil izdan sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 9. 2014, kar pa nima nobenega pomena za vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo. Vloga tožene stranke namreč vsebuje bistvene sestavine iz 2. odstavka 105. člena ZPP (ustreza tudi zahtevam iz 278. člena ZPP), poleg tega pa je na zadnji strani vloge navedeno, da toženka ni prejela sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o odstopu zadeve okrožnemu sodišču (v zvezi z ugotovitvijo vrednosti spora), kar vse je sodišču prve stopnje omogočalo identifikacijo spora in ugotovitev pravilne opravilne številke zadeve.
tožba na ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – toženci – navadni sosporniki – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – vročitev spremembe tožbe – pravni pouk – pravica do izjave
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je pravilno vročena tožba. Pravilna vročitev zajema vročitev tožbe z vsemi njenimi prilogami in pozivom tožencem na odgovor z opozorilom, da bo v primeru, da ne bodo pravočasno odgovorili na tožbo ali da odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (277. člen ZPP). Navedeno velja tudi za vročitev vsake nadaljnje spremembe tožbe.
SPZ člen 70, 70/2. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastne stvari – prevzemni interes – fizična delitev – upravičen interes – pravni standard – pomanjkljivi razlogi – založitev predujma za zaslišanje izvedenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.
prekinitev postopka – napotitev dediča na pravdo – obseg zapuščine – manj verjetna pravica
Predmet zapuščine so stvari in pravice, ki so pripadale zapustnici v trenutku smrti. Če obstaja spor ali določeno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (212. in 213. člen ZD). To je prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Ker dedinja tožbe ni vložila, je ravnalo pravilno, ko je v postopku ugotovilo, da v zapuščino sodi le premoženje, glede katerega je to nesporno. Za vse ostalo, kar dedinja misli, da bi ji šlo, bo morala vložiti ustrezno tožbo.