spor majhne vrednosti – fikcija vročitve – obvestilo o prispelem pismu – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročilnice – javna listina – vročitev – datum vročitve – neverodostojnost vročilnice – domneva o resničnosti – dokazi
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje in dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. Na toženki je bilo takó breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, ki pa mu ni zadostila. Pavšalna navedba pritožnice, da "toženka ni prejela obvestila in sodbe", čeprav je "na objektu poštni predal, kamor vedno dobi obvestila", je za kaj takšnega premalo.
Domneve o resničnosti vsebine javne listine namreč ni mogoče izpodbiti z golimi dejanskimi navedbam, temveč jo je mogoče izpodbiti le z dokazi.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1. ZPP člen 215, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - premoženjska škoda - uničenje pnevmatik vozila - opustitev dolžne skrbnosti - neizvedba odrejene optike vozila - predpostavke odškodninske obveznosti - neizkazan obstoj škode in pravno relevantne vzročne zveze - dokazni standard v pravdnem postopku - olajšanje dokaznega bremena glede obstoja pravno relevantne vzročne zveze - mejni prag zadostne verjetnosti
Tožeča stranka obstoja škode kot ene od treh predpostavk zatrjevane odškodninske odgovornosti, glede katerih je bilo dokazno breme na njeni strani in morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti hkrati podane, ni izkazala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožniku zaradi nepravilnih ravnanj (da je pripravil infuzijo, ne da bi na temperaturnem listu preveril, kakšna infuzija je odrejena in je bila zato pacientu dana napačna infuzija; da se je določenega dne zapletel v konflikt z diplomirano medicinsko sestro v zvezi z njeno odredbo, da izpolni odpustno dokumentacijo, pri čemer je povzdignil glas tako, da so ga slišali tudi pacienti, njihovi starši in ostali zaposleni; da je pri predaji službe navedel, da je pacientki zjutraj apliciral inhalacijo s fiziološko raztopino, čeprav je bila ta terapija predpisana šele kasneje na viziti, kar pomeni, da se je tožnik zlagal; da ni obvestil dežurne diplomirane medicinske sestre o terapiji, ki jo je za enega od pacientov predpisal dežurni zdravnik v nočni izmeni, zaradi česar je ta pacient predpisano terapijo prejel šele čez 4 ure in ne takoj) utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo tožnik ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti. Tožnikova ravnanja, navedena v pisnem opozorilu, pomenijo kršitev tožnikovih obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik je s tem, ko je določenega dne neupravičeno izostal z dela, kršil temeljno obveznost delavca, kot je določena v prvem odstavku 33. člena ZDR-1. Ta določa, da mora delavec vestno opraviti delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka - fikcija vročitve
Ker tožnica poštne pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni dvignila oziroma prevzela v roku za sprejem, se v skladu s 4. odstavkom 88. člena ZDR-1 vročitev šteje za opravljeno, ko poteče osmi dan od dneva prvega poskusa vročitve (to pa je 13. 9. 2014). Zato je tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 10. 2014, prepozna, ker jo je vložila po izteku 30 dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
začetek postopka poenostavljene prisiljene poravnave – vpliv na izvršilni postopek – prekinitev
Z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave je določena obvezna prekinitev vseh postopkov izvršbe ali zavarovanja. Po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dopustno začeti proti dolžniku izvršbe, ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. ZFPPIPP v ničemer ne loči med dvema tipoma izvršilnega postopka, saj v 130. členu izrecno določa, da se oddelek 3.8 uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neobstoječa pogodba o zaposlitvi - neveljavna pogodba o zaposlitvi - odpoved neobstoječe pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 1. 2014 tožniku odpovedala neobstoječo oziroma neveljavno pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 7. 2010, ki je tožnik ni podpisal in ni soglašal z njeno sklenitvijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in ne zgolj neučinkovita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ni prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da ni podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 89. členom ZDR-1, zaradi česar je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka odpovedala tožniku, ni bila sklenjena in je med strankama tudi v obdobju od 1. 7. 2010 pa do 1. 2. 2014 še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 28. 7. 2008, ostane ta pogodba v veljavi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 1. 2014 ter reitegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
zaslišanje obdolženca – sodba brez obdolženčevega zaslišanja – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nova dejstva in dokazi – odvzem vozila
Zgolj navedba v pritožbi, da je zagovornik, ki je bil na naroku prisoten, pojasnil sodišču in s tem tudi v bistvu opravičil odsotnost obdolženca, ko je povedal, da se le-ta nahaja nekje v tujini, pred narokom pa je bil na telefonski številki, ki jo je imel zagovornik, nedosegljiv, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval vabilu, ne more vplivati. Zagovornik namreč niti v pritožbi, vloženi več kot dva meseca po navedenem naroku, ne navaja ničesar, kar bi lahko privedlo k razumnemu zaključku, da so za neudeležbo obdolženca na zaslišanju obstajali razlogi na katere ni imel vpliva.
ZP-1 člen 66, 66/3, 133, 154, 154/3, 155, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – dovoljenost pritožbe – dokazna ocena
Glede na to, da si v obravnavani zadevi stojita nasproti neposredna zaznava prekrška, ki ga je zaznal policist in na drugi strani zagovor storilca, ki prekršek zanika, je sodišče s svojim ravnanjem, ko je nekritično sprejelo zagovorne navedbe storilca, ne da bi zaslišalo policista, ki je prekršek neposredno zaznal, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku, saj sodba o odločilnih dejstvih nima razlogov (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014150
OZ člen 179, 352, 352/1, 352/2.
odškodnina - nesreča pri delu - zastaranje - nastanek škode
V 352. členu OZ je določeno, da odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok). V vsakem primeru zastara terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok). Za nastop absolutnega zastaranja je odločilen čas nastanka škode. Škoda nastane takrat, ko se poseg izraža v eni od njenih oblik, ko je mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Od ugotovitve tega časa je odvisen začetek teka objektivnega zastaralnega roka, pri tem pa ni nujno, da dan škodnega dogodka sovpada z dnevom nastanka škode. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za več vrst nepremoženjske škode in za premoženjsko škodo. Vprašanja nastanka vseh oblik nepremoženjske škode, ki jih uveljavlja tožnik (za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti ter za strah) tako ni mogoče vezati le na čas delovne nezgode (23. 1. 2008), temveč je potrebno ugotoviti čas, ko je nastala posamezna vrsta pravno priznane škode po 179. členu OZ.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014179
ZDR člen 84, 84/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odškodnina - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri sestavljanju počitniške hišice, ko je dvignil odrezano panelno ploščo (velikosti 5 m x 2,7 m in teže 10 do 15 kg), da bi jo postavil na oder, pri tem pa se je plošča obrnila in zdrsnila proti tlem, ob tem pa ga je rob plošče udaril v dlan leve roke. Prva tožena stranka (tožnikov delodajalec) ni zagotovila pravilnega načina dela (pravilno se bi delo moralo opravljati v paru, tako da delavec, ki stoji na tleh, dvigne panel, drugi delavec, ki stoji na odru, pa panel prime in ga odloži na oder) in ni poskrbela, da bi delavec opravljal delo v paru, temveč je bilo običajno, da delo opravlja en sam delavec. Zato je podana krivdna odgovornost prve tožene stranke in posledično solidarna odgovornost druge tožene stranke (zavarovalnice). Tožnik je ravnal skladno z navodili in tako, kot je bilo običajno pri prvi toženi stranki, zato mu ni mogoče pripisati soprispevka k nastali nezgodi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi racionalizacije poslovanja ukinila delovno mesto prodajalca, ki ga je zasedala tožnica, zato je prenehala
potreba po delu tožnice pod pogoji sklenjenimi v pogodbi o zaposlitvi. To pa predstavlja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
kršitev kazenskega zakona - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - naklep - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Eventualni naklep se namreč nanaša na odnos storilca do prepovedane posledice, ki se pri obravnavanem kaznivem dejanju kaže v namenu storilca, da pridobi posojilo ali druge ugodnosti s preslepitvijo. Gre torej za enak način izvršitve kot na primer pri goljufiji, kjer storilec drugega z lažnim prikazovanjem spravi v zmoto, da ta na škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori. Zato obravnavano kaznivo dejanje že pojmovno ni moč storiti z eventualnim naklepom.
enotni plačilni nalog – oškodovanec kot predlagatelj postopka o prekršku – pravica storilca do izjave – odločitev o stroških postopka
V primerih, ko zazna in poda predlog za postopek o prekršku oškodovanec (50. člen ZP-1) prekrškovni organ v skladu z določbami 51. člena ZP-1, po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga iz prvega odstavka 50. člena ZP-1 ter zbranih dodatnih obvestilih in dokazih o prekršku in ob ugotovitvi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku sam izvede postopek in izda odločbo o prekršku (hitri postopek).
Pri tožnikovi premestitvi niso bile ustrezno upoštevane njegove zdravstvene omejitve iz odločbe ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, vendar odreditev neustreznega dela še ne pomeni nedopustnega ravnanja tožene stranke v smislu obstoja predpostavke za njeno odškodninsko odgovornost.
Tožena stranka je namreč tožniku delo na delovnem mestu za tekočim trakom v določenem oddelku odredila zato, ker je imela na tem delovnem mestu povečane potrebe po delu in ker je (sicer zmotno) štela, da je to zanj ustrezno delo. O nedopustnem ravnanju delodajalca je mogoče govoriti le v primeru, če gre za hudo zlorabo delovnopravnih institutov z njegove strani, kar v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. V
obravnavanem primeru tudi ni izkazana krivda tožene stranke, ki bi bila v skladu z določbo 135. člena OZ podana v primeru, če bi tožena stranka ravnala naklepno ali iz malomarnosti. Tožena stranka namreč tožnika na zanj neustrezno delovno mesto ni premestila z namenom
šikaniranja in pri premestitvi ni ravnala malomarno, saj je, glede na to, da delo za tekočim trakom v določenem oddelku redno opravljajo delovni invalidi III. kategorije ter da se delo na tem delovnem mestu šteje za enega najlažjih pri toženi stranki, upravičeno menila,
da je tožnika premestila na lažje delovno mesto, ki ga bo glede na njegove zdravstvene omejitve lahko opravljal
.
Ker tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja tožene stranke, kar je eden od pogojev za njeno odškodninsko odgovornost in je tožena stranka obenem dokazala, da ni ravnala naklepno ali malomarno, je tožbeni zahtevek za plačilo nepremoženjske škode neutemeljen.
plača - plačilo razlike v plači - vojak - začasna razporeditev
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da tožnik ni upravičen do razlike v plači, ker ni šlo za začasno razporeditev na drugo formacijsko dolžnost v skladu z 98. členom ZObr, na podlagi katere bi mu pripadala tudi plača za to formacijsko dolžnost, temveč je tožnik dela opravljal v začasni delovni skupini. Pravila službe v SV za delo v začasni skupinah pa določajo, da vojaške osebe v času začasne prerazporeditve v take skupine zadržijo pravice iz svoje formacijske dolžnosti. Tožena stranka je z ukazom odločila, da tožnik ohrani pravice iz delovnega razmerja iz formacije, na katero je formalno razporejen, vendar je sodišče prve stopnje na podlagi navedenega napačno zaključilo, da je bil tožnik v letu 2009 formalno razporejen na formacijsko dolžnost varnostnik - receptor s plačo za 15. plačni razred in je bil zato do te plače upravičen tudi v času opravljanja dela v začasni delovni skupini. Navedeno bi veljalo le v primeru začasnih razporeditev na nižje vrednoteno formacijsko dolžnost (kar določa tudi 98. člen Zakona o obrambi). Tožnik bi obdržal enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, v kolikor bi v primeru začasnih razporeditev bila plača nižja od plače, ki jo je prejemal v času pred razporeditvijo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da tožnik ni bil začasno razporejen na nižje vrednoteno dolžnost, ampak je v letu 2009 opravljal višje vrednotene dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZDR-1 člen 75, 200. Direktiva 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1-1b.
V skladu s 1. b točko 1. člena Direktive Sveta 2001/23/ES se za prenos šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, se pravi prenos organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lekarniška podružnica (kjer je tožnik opravljal delo) ob spremembi koncesionarja (tožnikov bivši delodajalec - tožena stranka) ni ohranila identitete in zato ne pride v poštev uporaba Direktive Sveta 2001/23/ES. Tudi po spremembi nosilca dejavnosti se namreč v lekarniški podružnici izvaja enaka dejavnost v istih prostorih, z istim delovnim časom, nov izvajalec (tožena stranka) uporablja isto opremo in pohištvo. Dejavnost se je nadaljevala brez prekinitve, tožena stranka je odkupila celotno zalogo zdravil, podružnica je ohranila iste potencialne stranke - varovance doma starejših občanov in lokalne prebivalce, zavarovanci z obnovljivimi recepti zdravila še naprej dvigujejo v isti poslovalnici. Navedeno pomeni, da je dejansko prišlo do prenosa gospodarske enote, to je lekarniške podružnice, ki je ohranila svojo identiteto v smislu določbe 1. b točke 1. člena Direktive 2001/23/ES. V konkretnem primeru gre torej za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku, z istimi pravicami in obveznostmi, kot jih je tožnik imel v delovnem razmerju pri delodajalcu prenosniku, utemeljen.
ZDR člen 109, 109/2, 182, 182/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515.
odpravnina - dogovor o višini odpravnine - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost delavca - vzročna zveza
Tožnik in tožena stranka sta sklenila pisni dogovor o višini odpravnine. ZDR določa, da lahko pisni sporazum o načinu izplačila, obliki in zmanjšanju višine odpravnine skleneta delavec in delodajalec le v postopku prisilne poravnave. Ker se prisilna poravnava v postopku niti ne navaja niti ne dokazuje, ni bilo zakonskih pogojev za sklenitev pisnega dogovora. Sporazum (dogovor o znižanem plačilu odpravnine), sklenjen med tožnikom in toženo stranko, je v nasprotju s prisilnim zakonskim predpisom. Tožnik je zato ob prenehanju delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti glede na leta zaposlitve pri toženi stranki (34 let) upravičen do zakonskega maksimuma odpravnine, tj. do odpravnine v višini 10-kratnika osnove (109. člen ZDR).
Tožnik ni član organa vodenja ali nadzora pri toženi stranki, zato se njegova odškodninska odgovornost presoja po 182. členu ZDR. Predpostavka odškodninske odgovornosti tožnika je vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem tožnika (da ni poskrbel, da merilci ne bi napačno izmerili dimenzij oken, da podrejeni delavci niso pravočasno izdelali ponudb in jih posredovali kupcem ter da ni poskrbel za izobraževanje delavcev) ter škodo, ki je nastala delodajalcu (padec prometa za 5 %), pri čemer nosi trditveno in dokazno breme za vzročno zvezo delodajalec. Ker med ravnanjem tožnika in škodo, ki jo vtožuje tožena stranka, ni zatrjevane vzročne zveze, ni bistveno, ali so podani ostali elementi odškodninskega delikta, to je škoda delodajalca, povzročena z nedopustnim ravnanjem delavca na delu ali v zvezi z delom in krivda delavca (namen ali huda malomarnost). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožnika iz naslova njegove odškodninske odgovornosti, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot.
spor o zakonitem preživljanju – preživnina – stvarna pristojnost – stvarna nepristojnost
Ker tožnica od toženca ne zahteva plačevanja zakonite preživnine, pač pa povračilo stroškov, je tožničin tožbeni zahtevek navadna denarna terjatev, pristojnost sodišča za odločanje o njeni utemeljenosti pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta.