NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082631
ZUreP-1 člen 101.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino - tek zamudnih obresti od od določene odškodnine - sodna praksa glede teka zamudnih obresti - nezakonito ravnanje razlaščenega upravičenca - odvzem posesti - izpolnitev plačila odškodnine - pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti
Za v nepravdnem postopku določeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino tečejo zamudne obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 132, 132/3, 231, 231/1, 382.
postopek osebnega stečaja - materialnopravni pogoji za začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelji - pogoj insolventnosti - razlogi za neizpolnitev obveznosti - hipotekarni upnik - dopustnost stečajnega postopka - pravica do poplačila terjatve - namen postopka osebnega stečaja - pravni interes za postopek osebnega stečaja - odnos med izvršilnim in stečajnim postopkom
Razlogi za neizpolnitev obveznosti (slabo zdravstveno stanje, štiri operacije od leta 2009 dalje) niso pravno pomembni pri presoji obstoja materialnopravnih pogojev za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
ZFPPIPP dopušča, da začetek stečajnega postopka predlaga tudi upnik, pri tem ni ovira, da gre za upnika, ki naj bi imel po trditvi dolžnika položaj hipotekarnega upnika prvega vrstnega reda. To velja tudi za postopek osebnega stečaja. Osnovno pravilo je, da je treba svoje dolgove ob njihovi zapadlosti poravnati. Če dolžnik tega ne stori, se izpostavi raznim postopkom, v katerih lahko upnik uveljavi svojo pravico do poplačila terjatve, ki je del ustavne pravice do zasebne lastnine, pri čemer ima tudi pravico do sodnega varstva. Posluži se lahko kakršnega koli sodnega varstva, ena od možnosti je tudi stečajni postopek in s tem postopek osebnega stečaja, če meni, da bo tako dosegel poplačilo svoje terjatve. Upniku te pravice, razen izjemoma, ni mogoče omejiti. Zakon upniku tudi ne nalaga, da bi moral svoj pravni interes za postopek osebnega stečaja nad svojim dolžnikom posebej izkazovati oziroma utemeljiti. Tudi ni mogoče sprejeti pritožbenega razlogovanja, da bi bil upnik poplačan v izvršilnem postopku, zato je začetek stečajnega postopka popolnoma nepotreben. ZFPPIPP odnos med tekočim izvršilnim in stečajnim postopkom ureja v 132. člen ZFPPIPP. Torej že iz samega zakona izhaja, da možnost poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku ne predstavlja ovire za postopek osebnega stečaja.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – vloga v izvirniku – kopija vloge – nepopolna vloga
Ni mogoče šteti, da vloga za oprostitev plačila sodnih taks ni popolna, če je stranka kljub zahtevi sodišča za predložitev izjave o premoženjskem stanju v izvirniku, vztrajala pri predloženi kopiji te izjave. Pretirano strogo in v nasprotju z namenom 3. odstavka 107. člena ZPP bi bilo, da mora stranka predložiti podpisano izjavo o premoženjskem stanju v izvirniku.
ZPP člen 104, 104/2, 108, 108/2, 108/5, 226, 226/2, 285.
spor majhne vrednosti - listina v tujem jeziku - vloge v tujem jeziku - nerazumljive vloge - vračanje vloge v popravo - zavrženje vloge - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivost pravno relevantnih navedb - opozorilo nasprotne stranke
Določbe 2. odstavka 104. člena in določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljive, se nanašajo na primere, ko zaradi uporabe tujega jezika kot nerazumljiva šteje sama vloga in ne na primere, ko so v tujem jeziku le listine kot dokazno sredstvo, s katerim je tožena stranka dokazovala resničnost svojih v vlogah podanih navedb.
V primeru, ko stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka, materialno procesno vodstvo ni potrebno.
ZPP člen 142, 142/3. ZFPPIPP člen 232, 232/4, 234, 234/1, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4.
stečajni postopek – upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – pravica do plačila terjatev – verjetnost obstoja terjatve – ugovor dolžnika, da ni insolventen – pravočasnost ugovora – domneva o insolventnosti – izpodbijanje domneve – družbenik dolžnika – pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka – obvestilo o prispelem pisanju – fikcija vročitve – pravočasnost vloženega pravnega sredstva
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar je prejel obvestilo poštarja v hišni predalčnik, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, torej na zadnji dan 15-dnevnega roka. Zato ni pomembno, kdaj je poštar dejansko pustil pisanje v hišnem predalčniku – zaradi tega se rok za izjavo o pisanju ne sme podaljšati. V dispoziciji dolžnika je namreč bilo, da ali pisanje dvigne v zakonskem roku ali pa se sam izpostavi temu, da se bo s pisanjem dejansko seznanil šele po tem, ko mu bo že tekel rok za izjavo, saj zaradi svoje neaktivnosti ne more biti v boljšem položaju kot oseba, ki pisanje dvigne na pošti vsaj zadnji dan teka roka za prevzem pisanja.
Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je pravno sredstvo vloženo v zakonskem roku – tudi če to dejstvo ugotovi šele kasneje, se prepozno vloženo pravno sredstvo ne upošteva oziroma se ga zavrže. Pri tem ni naloga nasprotne stranke, da sama preverja pravočasnost vloženega pravnega sredstva ali vloge (čeprav je njeno opozorilo vedno dobrodošlo), temveč je to naloga sodišča.
Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikovih terjatev, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti – gre za domnevo, da insolventnost obstaja, ker dolžnik temu ni nasprotoval.
Čim dolžnik že pred ravnanjem upnikov ni plačeval najemnine, to pomeni, da nikakor ne moreta biti upnika odgovorna za dolžnikovo insolventnost in jima tudi ni mogoče očitati zlorabe instituta stečajnega postopka. Upnik ima pravico do plačila svojih terjatev, to pravico pa lahko udejani tudi s predlogom za začetek stečajnega postopka.
ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27. ZPP člen 44, 44/3.
ocena vrednosti spornega predmeta – obročno plačilo preostanka sodne takse
Glede na višino doplačila sodne takse, upoštevaje ugotovljene dohodke in višino premoženja tožnika in njegove družine, je tožnik dolžan dolžno takso plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih.
pravdni stroški – osebni stečaj – prijava pravdnih stroškov v stečajno maso – rok za prijavo terjatve
Ni pomembno, da je nastala terjatev tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem. Tožeča stranka lahko prijavi to terjatev tudi po poteku roka za prijavo iz 59. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - tek začetka roka za ugovor proti odpustu obveznosti - nastanek ovire - zakonski rok
Ugovora obstoja ovir za odpust obveznosti ni mogoče zavreči kot prepoznega le zato, ker je ovira nastopila po poteku roka iz 1. točke 404. člena. V nasprotnem primeru bi prišlo do negiranja zakonske določbe, ki odpusta obveznosti ne dovoljuje, če za to obstaja ovira. Vendar pa začne v tem primeru šestmesečni rok teči z dnem nastanke ovire in se izteče šest mesecev po tem, ko je ovira za odpust nastala. Navedeni rok daje varstvo dolžniku in njegovim pričakovanjem v zvezi z odpustom obveznosti, upnikom in upravitelju pa nalaga skrbnost, da bodo pravočasno vložili ugovor proti odpustu obveznosti.
oprostitev plačila sodne takse – pravne osebe – zaprtje računa – plačila manjših zneskov – gotovinsko poslovanje
Samo dejstvo zaprtja računa ne pomeni odsotnosti sredstev za plačilo sodne takse. Dolžnik lahko zaprt račun ponovno odpre oziroma odpre novega. Tudi sicer pa okoliščina, da dolžnik nima odprtega računa, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, opravljajo posle tudi gotovinsko.
Dolžnik, ki je pravna oseba, popolne taksne oprostitve ne more doseči.
Nestrinjanje dolžnice z višino ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki je bila opravljena s cenitvijo, za katero upnik zahteva povrnitev stroškov, ne more spremeniti dejstev, da je bila cenitev v izvršilnem postopku potrebna, da jo je cenilec korektno opravil, da je o višini nagrade cenilcu že bilo pravnomočno odločeno in da je upnik zahteval povrnitev stroškov opravljene cenitve, in zato ne more izpodbiti pravilne prvostopenjske odločitve o nadaljnjih stroških izvršilnega postopka.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv k dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Tožnik ni dopolnil predloga za oprostitev plačila sodnih taks z izjavo o premoženjskem stanju. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo vlogo kot nepopolno zavrglo, je pravilna.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ustavitev izvršilnega postopka – umik tožbe – stroški postopka – nagrada za postopek
Po prejemu sklepa o ugovoru je tožeča stranka podala umik predloga za izvršbo. Ob takšnem dejanskem stanju je zmotna pritožbena trditev, da bi moralo že izvršilno sodišče izdati sklep o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopek ter odločati o stroških. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se namreč začne pravda med strankama. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po 1. odstavku 441. člena ZPP.
nagrada pooblaščenca – odmera nagrade – nagrada za narok – nagrada za ogled
Nagrada za narok po tar. št. 3102 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke. Pri tem ogled ni izjema, saj gre praktično za narok, ki se sicer ni opravil na sodišču.
ZPP člen 7, 343, 343/4, 352, 495. OZ člen 190, 199.
pravni interes za pritožbo – stroški obratovanja in upravljanja – specifikacija stroškov obratovanja – verzija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je v prvi in drugi pripravljalni vlogi jasno navedla, da so bili stroški obračunani v mesecu po opravljenih obračunanih storitvah in dobavah, kot to izhaja iz posameznih razdelilnikov, pri čemer je za vsak strošek naveden račun dobavitelja s celotno vrednostjo stroška, ključ delitve in nato delež stroška, ki odpade na toženo stranko, k posameznemu strošku pa je priložila račune ter potrdila o njihovem plačilu s strani tožeče stranke.
vrednost nepremičnine - subjektivna vrednost - tržna vrednost - ocena vrednosti nepremičnine -
V izvršilnem postopku vrednost nepremičnine ne more biti ocenjena na podlagi subjektivne vrednosti, ki jo ima za lastnika. Prav tako se tržna vrednost ne ugotavlja na podlagi stroškov, ki jih je investitor imel z izgradnjo nepremičnin.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1. ZPP člen 215, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - premoženjska škoda - uničenje pnevmatik vozila - opustitev dolžne skrbnosti - neizvedba odrejene optike vozila - predpostavke odškodninske obveznosti - neizkazan obstoj škode in pravno relevantne vzročne zveze - dokazni standard v pravdnem postopku - olajšanje dokaznega bremena glede obstoja pravno relevantne vzročne zveze - mejni prag zadostne verjetnosti
Tožeča stranka obstoja škode kot ene od treh predpostavk zatrjevane odškodninske odgovornosti, glede katerih je bilo dokazno breme na njeni strani in morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti hkrati podane, ni izkazala.
ZIZ člen 82, 82/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 49, 49/1, 50, 50/1, 50/2.
rubež premičnin - prisotnost upnika pri rubežu - obvestitev upnika o predvidenem rubežu - drugačen izid rubeža - stroški izvršitelja - nepriznanje nagrade za opravo rubeža
Izvršitelj, ki je isti dan, ko je prejel pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, to je dne 10. 2. 2015, že opravil rubež premičnin, je res ravnal v skladu z namenom, da upniku zagotovi poplačilo njegove terjatve, vendar je v celoti spregledal zakonsko pravico upnika, da je o rubežu obveščen in pri rubežu prisoten. Pri tem je treba upoštevati, da je upnik tisti, ki s svojim dispozitivnim ravnanjem predlaga začetek teka izvršilnega postopka in predlaga sredstva izvršbe, oziroma tudi posamezne predmete izvršbe. Presoja izvršitelja, katere predmete je smiselno zarubiti, je morda drugačna od presoje upnika, ki se zavzema za posestno zastavno pravico na premičninah, zato bi bil lahko izid rubeža ob obvestilu upniku o izvedbi rubeža in njegovi prisotnosti pri rubežu tudi drugačen, saj bi lahko bile zarubljene druge premičnine, morebiti tudi s pridobitvijo posestne zastavne pravice.
ZSpo člen 21, 64, 64/1, 64/2. SPZ člen 37, 37/1, 92, 93.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – občina – izročitev nepremičnine v posest – športno društvo – pravica do posesti
MOL je postala lastnica športnega parka z izdajo Sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana na podlagi prvega odstavka 64. člena ZSpo, zato je upravičena zahtevati izročitev nepremičnine v posest. Ugovor toženke, da je upravičena do posesti, ki ga je utemeljevala z lastništvom oziroma s sklicevanjem na obstoj obligacijske pravice, ni utemeljen.
Za utemeljenost toženkinega ugovora ne zadostuje, da je bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin na podlagi novele ZLNDL-A in da je športni objekt zgradila s svojimi sredstvi na zemljišču, ki ga je dobila v odplačno uporabo, temveč bi morala biti kot lastnica (in ne le kot imetnica pravice uporabe) vpisana v zemljiško knjigo že pred uveljavitvijo ZSpo, česar ni trdila.
postopek zoper odgovorno osebo pravne osebe – storilec prekrška – opis dejanja v plačilnem nalogu – prekršek – odgovornost pravne osebe za prekršek
Okoliščina, da iz opisa dejanja izhaja tudi, da je V. K. kot odgovorna oseba prekršek storil kot direktor pravne osebe, je dejanska okoliščina in ne konkretni izvršitveni znak tega prekrška. Kdo je storilec prekrška, je namreč odvisno od tega, kdo je v konkretni pravni osebi zadolžen za oddajo davčnih obračunov, kar je dejansko vprašanje, ki ga bo moralo sodišče prve stopnje dodatno razjasniti v ponovljenem postopku.