USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0060873
OZ člen 134, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – odškodnina zaradi kršitve časti in dobrega imena – pravica do varstva časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja medijev – relativno javna oseba – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – zahtevek za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – protipravnost
Ustavno sodišče je že večkrat izrazilo stališče, da je lahko v primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja izključena protipravnost, tudi zelo ostrih in brezobzirnih izjav, ki pa jih lahko poslušalec ali bralec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napada na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir ali zasmehovanje. Ko v bistvu ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, ampak zgolj za žalitev drugega, protipravnost ni izključena. Zato varstvo pravice do svobode izražanja ne uživa tista izjava, katere izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe.
Upnik je predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe glede ureditve stikov. Glede ureditve stikov se uporabljajo specialne določbe ZPP iz sedemindvajsetega poglavja. Navedene določbe vsebujejo tudi materialnopravno določbo glede stroškov postopka, in sicer v 413. členu ZPP, ki določa, da sodišče o stroških postopka ne odloči po principu oziroma kriteriju uspeha, ampak po prostem preudarku. V navedeni določbi je zakonodajalec upošteval, da v teh postopkih stranke največkrat zasledujejo skupni interes (zakonski spori) oziroma največjo korist otroka (spori iz razmerij med starši in otroki).
vloge – nezadostno število izvodov vloge – poziv na vložitev dodatne vloge – zavrženje vloge
Sodišče prve stopnje je toženo stranko s sklepom z dne 30. 3. 2015 pozvalo, da mora vložiti vlogo v dveh izvodih. Pri tem je toženo stranko tudi opozorilo, da bo vlogo zavrglo, če se ne bo ravnala po nalogu sodišča. Tožena stranka še ene vloge, kot sama navaja v pritožbi, sodišču v roku ni predložila. Sklicevanje na selitev oziroma založitev poziva (sklepa) sodišča ni upoštevno.
razrešitev upravitelja – odločanje o razrešitvi upravitelja po uradni dolžnosti – razlogi za razrešitev upravitelja – kršitev obveznosti upravitelja – načrt poteka stečajnega postopka – otvoritveno poročilo – preizkus terjatev – pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana – izročitev opreme izločitvenemu upniku – stečajna masa neznatne vrednosti – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Neodločitev sodišča o predlogu upravitelja za končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom še ne daje podlage stečajnemu upravitelju, da bi svoje delo upravitelja omejil v smislu, kot da je takšnemu predlogu bilo ugodeno.
Ni mogoče govoriti o neznatni vrednosti stečajne mase oziroma, da ta ne zadošča za stroške stečajnega postopka, dokler so še odprte možnosti za uveljavljanje morebitnih zahtevkov do tretjih v korist stečajnega dolžnika.
Neizvedba postopka preizkusa terjatev in prenos dela premoženja, ki je bilo v posesti stečajnega dolžnika, na posamezne upnike brez ustrezne zakonske podlage, pomeni samovoljno ravnanje upravitelja, ki samo po sebi predstavlja razrešitveni razlog v smislu 1. točke 118. člena ZFPPIPP.
SPZ člen 9, 10, 44. ZTLR člen 72. ODZ paragraf 328, 1500. ZZK člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
služnost - pridobitev služnosti - priposestvovanje služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva dobre vere - pravdni stroški
Razlaga, da bi bil ob takem stanju zadeve (ob živi meji zložen material, pri čemer gre za sosesko vrstnih hiš, ki gravitirajo na nasprotno stran, kjer imajo urejene svoje redne dostope) dobroverni kupec le tisti, ki bi se pri stanovalcih pozanimal o možnosti obstoja zunajknjižno pridobljene služnosti oz. o tem, kdaj in na kakšen način je bil material tja pripeljan, je pretirana.
Načelno drži, da terjatev, ki jih imajo komitenti do svojih bank, ni mogoče preprosto pobotati s terjatvami bank, ki jih imajo te do svojih komitentov. Tako je stališče pravne teorije in sodne prakse. Toda prepoved pobotanja ni absolutna (tako teorija in tudi sodna praksa), temveč se stranki lahko dogovorita/sporazumeta, da je pobot tudi v takem primeru dopusten, pri čemer bi za varstvo pravnih interesov varovane stranke zadoščalo že, če bi bilo določeno, da lahko pobotno izjavo izjavi samo upnik takšne terjatve.
V obravnavani zadevi sta tožnika ob podpisu pogodbe za osebni oziroma poslovni račun soglašala, da so del pogodbene materije tudi vsakokratni splošni pogoji in sta banko pooblastila, da brez njune dodatno pridobljene izjave opravi pobot. Pogodbena dikcija „brez naloga imetnika računa“ je popolnoma jasna in drugačne razlage niti ne dopušča. Prav nobenega dvoma ni, da sta komitenta v primerih iz splošnih pogojev (neporavnane terjatve do imetnika računa iz pogodbe in iz naslova drugih pogodbenih in nepogodbenih razmerij), vnaprej odpovedala podajanju izjave iz 312. člena OZ – pisnemu nalogu in s tem banki omogočila, da izvede pobot, ko in če se bodo zanj stekli pogoji.
Splošni pogoji so resda strogi, a tožnika sta nanje pristala, ne drži pa, da jima jemljejo kakršne koli ugovore oziroma da sta z njihovim sprejetjem izgubila pravice iz pogodbe ali roke ali bi bili sicer pretirano nepravični oziroma strogi. Tožnika sta se s podpisom pogodbe in sprejetjem splošnih pogojev vnaprej odpovedala le pravici do podajanja posebne izjave ob steku pogojev za pobot, vse ostale ugovore in pravice pa sta obdržala, kar dokazuje sam potek tega postopka, v katerem sta uveljavljala ugovore iz temeljnega posla (poroštva), vendar z njimi pač nista uspela.
ZKP člen 18, 18/2. ZTuj-2 člen 58, 58/2, 115, 115/1.
izločitev dokazov – dovoljenje za prebivanje – vsebina in oblika dovoljenja za prebivanje – fotografija osebe, ki ji je bilo dovoljenje izdano – hranjenje in arhiviranje podatkov iz evidenc
Kot nosilna pravna podlaga, da se tudi fotografija obtoženca hrani dlje časa kot pa trdi pritožnik, je 2. odstavek 58. člena ZTuj-2, ki natančno navaja, katere podatke vsebuje dovoljenje za prebivanje, med drugim tudi fotografijo osebe.
določitev stikov – koristi otroka – preživnina – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – volja otroka – vsiljevanje stikov – pravica do preživnine – odpoved pravici do preživnine
V sporih o vzgoji in varstvu otroke ter glede stikov ni mogoče odločati mimo volje otrok ali celo v nasprotju z njo, če so otroci dovolj stari, da svoje mnenje lahko izrazijo, in če je njihova volja pristna. Odgovore na to, ali je voljo otrok mogoče upoštevati in kako, mora podati izvedenec. V obravnavani zadevi sta 15-letni A. in 13-letna N. kategorično zavračala mamo in želita živeti z očetom. Svojo željo in voljo sta izrazila večkrat in različnim institucijam (v šoli, na CSD, izvedencu, svojemu zagovornik, ki ga je postavil CSD), izvedenec pa je potrdil, da je to njuna prava želja in volja ter opozoril, da bi vsaka odločitev v nasprotju z njuno voljo lahko dosegla dramatične posledice kot npr. beg nazaj k očetu, beg od doma, avto ali heteroagresija, uporaba psihoaktivnih snovi. Ob takih dejanskih ugotovitvah ni nobene podlage, da bi bila otroka (kljub sicer izkazanim osebnim pomanjkljivostim očeta in njegovi delno neprimerni vzgoji otrok) dodeljena materi.
Na načelni ravni drži, da so stiki otroka s staršem otroku v korist, a mu je še manj v korist, če so mu stiki vsiljeni. Odločitev sodišča, da bodo stiki potekali v skladu z željo in voljo otrok, zagotavlja največjo otrokovo korist, pravice starša pa se v takem primeru avtomatično znajdejo v podrejenem položaju in jih je treba podrediti otrokovim pravicam.
Odpovedi pravici do preživnine ni mogoče enačiti s (procesno) odpovedjo pravici uveljavljati preživnino. Prepoved odpovedi pravici do preživnine ne pomeni, da upravičenec ali zakoniti zastopnik upravičenca ne more ne vložiti preživninske tožbe ali táko, že vloženo tožbo, naknadno umakniti.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu – odprava insolventnosti – resna možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja – izvajanje aktivnosti – nepopolna zahteva za odložitev odločanja – rok za dopolnitev zahteve – dokapitalizacijo družbe z novimi denarnimi vložki – dokaz o objavi sklica skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala
Ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora dolžnik izkazati, da obstajajo resne možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mu ZFPPIPP v 2. odstavku 236. člena nalaga, da že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja predloži ustrezne listine, ki takšno resno možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja izkazujejo. To pomeni, da mora dolžnik že izvajati določene aktivnosti za svoje finančno prestrukturiranje in odpravo insolventnosti, zaradi česar je določen tudi kratek 3-dnevni rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja za predložitev manjkajočih listin.
Če je dolžnik predvidel dokapitalizacijo družbe z novimi denarnimi vložki, kot je razbrati iz zahteve za odložitev odločanja, bi namreč moral skladno s 4. točko drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP predložiti vsaj dokaz o objavi sklica skupščine, ki bo odločala o povečanju osnovnega kapitala.
nastanek škodnega dogodka - ugotavljanje nastanka škodnega dogodka - potek prometne nesreče - dokaz z izvedencem - obstoj telesnih poškodb - fizikalni nastanek poškodb - dokazni standardi - dokazna ocena
Ker je tožena stranka ves čas oporekala, da se škodni dogodek ni zgodil tako, kot trdi tožnica, izvedenec pa je po nalogu sodišča ugotavljal, kako je prišlo do prometne nesreče, je treba upoštevati celotno izvedensko mnenje. Izvedenec je namreč ugotovil, da trditev tožnice o tem, kako je utrpela telesne poškodbe, fizikalno ni mogoča.
izpolnitev zahtevka – umik tožbe – stroški postopka – umik takoj po izpolnitvi – izjema od pravila
Tožeča stranka je v vlogi z dne 23. 4. 2015, ki je bila izročena sodišču 24. 4. 2015, navedla, da umika tožbo, ker je tožena stranka 23. 4. 2015 izpolnila tožbeni zahtevek. Izjava o umiku je bila torej izročena sodišču dan po zatrjevani izpolnitvi tožbenega zahtevka. Tožena stranka in stranski intervenient sta se strinjala z umikom tožbe, ne da bi prerekala dejansko trditev tožeče stranke, da je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila 23. 4. 2015. Ker se v skladu z 2. odstavkom 214. člena ZPP dejstva, ki jih stranka ne zanika štejejo za priznana, je treba šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Če je tako, je podana izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe zavezuje tožečo stranko.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dedni pravici po zapustniku - vprašanje obstoja izvenzakonske skupnosti
Ker so sporna dejstva, od katerih je odvisen obstoj dedne pravice, je sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek. Njegova nepravdna narava mu namreč onemogoča, da samo reši to predhodno vprašanje. Pravdni stranki je zato napotilo na pravdo.
izredna pravna sredstva – obnova postopka – nova dejstva in dokazi – skrbnost ravnanja stranke
Tožena stranka bi se lahko, če bi bila dovolj skrbna, že v prejšnjem postopku seznanila, da je tožeča stranka zoper S. d. d. vložila izvršilne predloge za terjatve, ki so bile predmet pogodbe, zoper katere so bili vloženi ugovori (torej z dejstvi, s katerimi bi lahko dokazovala, da so prenesene terjatve nelikvidne). Obnova postopka zato ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082645
OZ člen 270, 270/1, 270/2, 1012, 1017, 1017/4, 1018, 1019.
pogodba o kratkoročnem kreditu - poroštvo - solidarno poroštvo - poroštvena izjava - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - odgovornost poroka - obseg odgovornosti poroka - vpliv stečaja kreditojemalca na obveznosti porokov - zmanjšanje/prenehanje poroštvene obveznosti - ugovor krajevne pristojnosti
V omenjeni pogodbi in ankesu je določeno solidarno poroštvo obeh tožencev za izpolnitev obveznosti glavnega dolžnika. V primeru solidarnega poroštva lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati.
Verodostojna listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, ima po razveljavitvi sklepa o izvršbi in prehodu izvršilnega postopka v pravdni postopek zgolj še pomen dokazne listine, torej enega od dokazov, s katerimi tožeča stranka dokazuje svoje dejanske tožbene trditve.
Zapadlost obveznosti glavnega dolžnika pa pogojuje tudi zapadlost poroštvene obveznosti.
Poroka odgovarjata za glavno obveznost dolžnika, pa tudi za vsako povečanje dolžnikove obveznosti, ki je nastalo zaradi zamude ali drugega krivdnega ravnanja.
Tožeča stranka ne bo dobila svojo obveznost plačano dvakrat in sicer enkrat v stečajnem postopku s strani kreditojemalca in od njiju. Če bo tožnica dobila poplačano svojo obveznost ali njen del v stečajnem postopku, bo v istem obsegu že po samem zakonu ugasnila poroštvena obveznost tožencev. V primeru, da bosta obveznost najprej izpolnila toženca, bo terjatev tožnice do glavnega dolžnika prenehala oziroma bo prešla na toženca z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
ZPP člen 411, 421, 421/4. ZZZDR člen 106a, 106a/1. ZIZ člen 9/2.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasno omejevanje stikov - pravna sredstva
Za (začasno) omejevanje stikov ne more zadostovati očitek, da se oče ne drži vseh dogovorov in da se v vzgojo na neprimeren način vključuje otrokova babica. V konkretnem primeru ni videti prav nobenega indica, da bi bil oče za otroka ogrožujoč faktor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083771
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročniškem razmerju – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – omejeni pritožbeni razlogi
Ali je bila dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna in ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti ne sme preverjati.
ZKP člen 528, 522. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado RS in Vlado ZDA o instrumentu iz tretjega odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike.
izročitev tujca drugi državi - pogoji za izročitev tujca - obrazloženost sklepa
Za izročitev tujca na prošnjo tuje države morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi pogoji. Takoj, ko kateri od pogojev ni izpolnjen, je izročitev izključena. Čeprav se s sklepom ne odloča o sami stvari, to je izročitvi, pa se z njim meritorno ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za izročitev. Sodišče mora zato obrazložiti podlago za ugotovitev, da je posamezni pogoj izpolnjen z razlogi, ki jih je moč preizkusiti. Pogoj za izročitev pa je, da je dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, kaznivo dejanje tako po domačem zakonu, kakor po zakonu države, v kateri je bilo storjeno. Da bi bilo mogoče preveriti v izpodbijanem sklepu zapisano navedbo, da je izpolnjen tudi ta pogoj, bi ga bilo sodišče prve stopnje dolžno tudi obrazložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082622
OZ člen 179. ZPP člen 14.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - pravno relevantna škoda - vzročna zveza - dokazni standard - pravno varstvo - dokazno breme - izvedenci - založitev stroškov za izvedenca - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnikova škoda ni bila tako velika, da bi ji pravo nudilo varstvo, je pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo. Na to ne more vplivati dejstvo, da je bil toženec kazensko obsojen, ker je tožniku grozil. Tožeča stranka ni izkazala pravno relevantne škode in vzročne zveze med škodo in protipravnim ravnanjem.
Tožnik ni dokazal zatrjevane škode, ki bi izvirala iz škodnega dogodka.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da je upnica stečajnega dolžnika, kaj takega pa ne izhaja niti iz spisovnih podatkov v predmetni stečajni zadevi. Tako se pokaže, da pritožnica kot predkupna upravičenka nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ker ji takega upravičenja ZFPPIPP ne daje.