ZJShemFO člen 1, 6, 9, 9/1, 9/4, 18. OZ člen 1018. ZDavP-2 člen 101.
kreditna pogodba – jamstvena shema RS – jamstvo države – predmet zakona – kreditojemalci, za katere se izdajo jamstva – finančna stiska – kavza pogodbe – namen zakona – izključitev uporabe določb OZ o poroštvu – izbira upnika – lastnosti jamstev – prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) – odlog, delni odpis, odpis in obročno odplačevanje obveznosti iz kredita
V skladu z 2. odstavkom 1. člena ZJShemFO je državno jamstvo namenjeno omilitvi posledic gospodarske in finančne krize ter omogočiti zadolževanje fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po ZJShemFO. Namen zakona je namreč s prenosom tveganja iz bank na državo omogočiti kreditojemalcem večjo varnost. Ko banka unovči državno jamstvo, je Republika Slovenija dolžna kreditojemalcu omogočiti poplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu s pravili plačevanja davčnega dolga.
Zakonodajalčev namen je bil izključiti uporabo določb OZ o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika. Taka razlaga ZJShemFO je ustavno skladna, nasprotna pa bi pomenila kršitev 14. v povezavi z 2. členom URS.
URS člen 23. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 49, 49/1. ZIZ člen 73, 73/2.
odlog izvršbe - predlog tretjega - zunajknjižno priposestvovanje nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tretji z upniško-dolžniškim razmerjem, katerega prisilna izpolnitev je cilj izvršilnega postopka, nima povezave, zato je tudi presoja učinkov realizacije izvršbe kot škode različna, če odlog izvršbe predlaga dolžnik ali tretji. Tretji je gradil predlog za odlog izvršbe na zunajknjižnem priposestvovanju nepremičnine. Po veljavni ureditvi zunajknjižno priposestvovanje na podlagi pravnega posla praviloma ni dopustno(1).
Posestnik, ki razpolaga s pravnim poslom kot pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, pa ni vknjižen kot lastnik, praviloma ne more biti v dobri veri, da je lastnik, saj njegovo prepričanje nima opore v pravu, ki za pridobitev lastninske pravice zahteva vpis v zemljiško knjigo. Tretji je v predlogu za odlog izvršbe sam navedel, da sta z odsvojiteljem vpis v zemljiško knjigo štela kot nepomembno dejanje, ki bi jima povzročilo dodatne stroške. Izogibanje stroškom ne more biti opravičljiv razlog, da se vpis v zemljiško knjigo ne opravi.
oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog plačila - premoženjsko stanje - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - preverjanje podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Ugotovitve sodišča v sklepu ne omogočajo oprostitve plačila sodne takse ne v pritožbi predlaganega odloga oziroma obročnega odplačila sodne takse. Zakon namreč omogoča oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks le socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki bi jim plačilo sodne takse dejansko onemogočilo dostop do sodišča in uveljavljanje pravnih sredstev, kamor pa tožnik vsekakor ne sodi.
ZDoh-2 člen 38, 38/3. ZPP člen 8. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-1.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - plačilo prispevkov
Izvedenec ni zavezanec za DDV. Izvedenec pridobi pravico do plačila bruto zneska skladno s Pravilnikom odmerjene nagrade in stroškov. Plačila obračunanih prispevkov ni mogoče naložiti v breme stranke postopka.
ZIZ člen 42. ZPP člen 9, 11, 133, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje subjektu vpisa v sodni register - nadomestna vročitev - fikcija vročitve - načelo dobre vere in poštenja - prepoved zlorabe pravic v postopku
Dolžnica kot družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register in se ji kot taki sodne odločbe vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Če vročitev na ta način in v skladu s 133. členom ZPP ni možna, je treba tudi pri pravnih osebah nadomestno vročitev opraviti tako, da se na naslovu iz registra, kjer vročitve ni bilo mogoče opraviti, pusti obvestilo o vročitvi, nato pa še pisanje.
Skladno z načelom dobre vere in poštenja stranka, ki sama ve, na katerem naslovu nasprotna stranka - pravna oseba posluje oz. je dejansko dosegljiva, ne more predlagati vročanja po fiktivnem naslovu iz sodnega registra.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082635
ZPP člen 191. SPZ člen 100, 105, 116. OZ člen 468, 468/1, 468/2. ZVKSES člen 19, 29.
aktivna legitimacija - sosporništvo - materialno pravo - več tožnikov - etažni lastniki - skupni deli - denarna terjatev - nedeljiva in nedenarna terjatev - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih - varstvo lastninske pravice na celi stavbi - solastniki skupnih delov - stvarne napake - obstoj napak - dokazno breme - pravočasno grajanje napak - odprava napak - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - pogodbena obveznost
Etažni lastniki, ki so hkrati solastniki skupnih delov, imajo v skladu s 100. členom SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari (vsak od njih pa ima tudi pravico do tožbe svoje pravice na delu stvari), zato je tudi za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih po obligacijskem pravu upravičen vsak od njih ne glede na svoj solastniški delež na teh delih. To pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži vsak etažni lastnik sam, lahko pa jih vloži tudi več ali celo vsi skupaj, kot se je to zgodilo v konkretni zadevi.
Dolžnost pritožnice je, da napako odpravi tako, da je ne bo več. To je njena pogodbena dolžnost, kako bo to naredila, pa je v njeni domeni. Nenazadnje ji je ohlapnejši izrek v korist, saj lahko napako odpravi na kakršen koli možen način in temu ustrezno prilagodi obseg del in tudi stroške.
Tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da je svojo pogodbeno obveznost v celoti izpolnila.
V zvezi z določenimi napakami je bila unovčena garancija, torej so tožniki (oziroma njihov upravnik) izbrali druge vrste jamčevalni zahtevek, zato s tožbenim zahtevkom v tem delu ne morejo uspeti.
ZDR člen 156, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1, 98c/2. ZSSloV člen 53, 53/1. ZSPJS člen 3, 3/1.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo višine odškodnine, ki bi tožniku pripadala za čas dežurstva, zato je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
poziv/predlog stranke - vstop intervenienta v pravdo - obvestilo o pravdi - narava predloga - pravdna stranka
Predlog stranke, da v pravdo vstopi intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določila 204. člena ZPP. O utemeljenosti predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.
spor majhne vrednosti - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - štetje rokov - iztek roka - izdaja sodbe brez glavne obravnave - konkretna zahteva za izvedbo naroka - pogodba o potrošniškem kreditu
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15., dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih. Pri izteku roka iz 4. odstavka 142. člena ZPP se namreč določba 4. odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke, npr. dokaznega predloga za zaslišanje prič.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obravnavanje predloga - izjava o premoženjskem stanju - dvom o premoženjskem stanju - zakonsko pooblastilo - preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti - dokazi
Pritožnikova izjava o premoženjskem stanju je izpolnjena in lastnoročno podpisana. Iz nje izhaja, da pritožnik nima premoženja. V kolikor sodišče dvomi v navedbe pritožnika, ima pooblastilo v 12. členu ZST-1, da pravilnost pritožnikovih navedb preveri. Doslej izvedeni dokazi ne dajejo podlage za zaključek, da je pritožnik v izjavi podal napačne podatke.
Prva tožnica in drugi tožnik sta enotna sospornika, ki se štejeta za enotno pravdno stranko (196. člen ZPP). Kot taka sta nerazdelno dolžna plačati le eno sodno takso za pritožbo ne glede na to, da sta vložila vsak svojo pritožbo zoper sodbo. V skladu z 9. odstavkom 3. člena ZST-1 je namreč v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna.
dodelitev otrok - merilo za odločanje - največja otrokova korist - pravica do stikov - roditeljska pravica - stiki z otrokom - (ne)omejena pravica - neogroženost otroka - koristi otroka - ohranitev čustvene vezi - soglasje staršev o kraju prevzema in oddajanja otroka - stopnja konflikta - način izvrševanja stikov - določitev stikov - obseg stikov - določitev preživnine - finančne zmožnosti staršev - potrebe otroka - porazdelitev bremena
Odločanje o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo ne predstavlja sojenja o pozitivnih in negativnih lastnostnih njegovih staršev, temveč je odločitev treba sprejeti skozi presojo največje otrokove koristi.
Pravica do stika je od roditeljske pravice ločena in samostojna pravica. Je pravica starša, da ima stike z otrokom, in pravica otroka, da stikuje s staršem, s katerim ne živi stalno. Načeloma je pravica do stikov neomejena, razen če je drugače odločeno z odločbo sodišča (o omejitvi ali celo prepovedi stikov) ali če to izhaja iz same narave stvari (npr. pri oddaji v vzgojo in varstvo tretji osebi oziroma v rejništvo, kjer je predpostavka za tovrsten ukrep predhodna ogroženost otroka s strani staršev).
ZST-1 člen 1, 5, 5/2, 11, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 7, 212.
taksna obveznost - oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse - nelikvidnost - razpolaganje s kratkoročnimi sredstvi - trditveno in dokazno breme
Po vložitvi predloga izkazano pomanjkanje sredstev za poplačilo obveznosti na transakcijskem računu ne zadosti pogojem za taksno oprostitev. Pa tudi ne za odlog plačila sodne takse. Ne upošteva se namreč le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč njeno celotno premoženjsko stanje in tudi vse druge okoliščine. Dejstvo, da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi sredstvi, za katere ne trdi, da jih ne more unovčiti pomeni, da ta ni izkazala, da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti plačila sodne takse
sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni primeri - zagotovitev varnosti pridržanega - dokazna podlaga v spisu - dokazni predlog z zaslišanjem priče - izvedba dokazov - potek zdravljenja - nadzorovanje in oskrba doma
V obravnavanem primeru gre za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih. Pritožnik trdi, da je za njega dobro poskrbljeno tudi doma in da zanj lahko skrbi žena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi žena povedala, da ne obvlada pritožnika in ne more zagotoviti njegove varnosti, česar pa v spisu ni mogoče najti. Ker pritožnik predlaga zaslišanje žene, v spisu pa ni podatka o tem, kaj naj bi žena povedala, je bilo treba sklep razveljaviti. V sklepu se sodišče sklicuje na izvedenca, ki pa nima podlage v listinah v spisu.
odmera sodne takse – delno izpodbijanje sodbe – osnova za odmero sodne takse za revizijo – vmesna sodba
Res je sicer, da je pritožbeno sodišče z navedeno vmesno sodbo odločilo le o podlagi tožbenega zahtevka in je odločanje o sami višini vrnilo prvostopenjskemu sodišču. Vendarle pa se odločitev o obstoju podlage nanaša na zahtevek, ki ga je tožeča stranka po višini opredelila v dajatvenem zahtevku (28.994.484,65 EUR), zato je ta vrednost relevantna osnova za odmero takse za revizijo v smislu petega odstavka 18. člena ZST-1.
samostojni podjetnik - fizična oseba - en pravni subjekt - opravljanje pridobitne dejavnosti - premoženjsko stanje trgovine in fizične osebe - izjava o premoženjskem stanju - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti - konkreten in jasen pozivni sklep
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo vseh, za razsojo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev relevantnih dejstev. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Kljub opravljanju dejavnosti gre za en pravni subjekt. Zato je treba pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev, upoštevati vse dohodke in premoženje trgovine na debelo in drobno X, s.p., in fizične osebe, torej njegove dohodke, prihranke, ...
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077940
SZ-1 člen 9. ZPP člen 458, 458/1.
dejanska etažna lastnina – povračilo stroškov upravljanja – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Po določbi 9. člena SZ-1 določbe o upravljanju veljajo tudi za večstanovanjske stavbe v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Skladno s pravno teorijo se v praksi pojavljajo tri oblike dejanske etažne lastnine – izvenknjižna etažna lastnina, nedokončana etažna lastnina in navidezna solastnina. V obravnavanem primeru gre za tako imenovano izvenknjižno etažno lastnino, ko niti stavba niti njeni posamezni deli (še) niso evidentirani v nepremičninskih evidencah.
subrogacija – subrogacija po zakonu – položaj dolžnika – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – dopustni ugovori dolžnika
Ker dolžnik pri zakoniti subrogaciji ne sodeluje, se njegov pravni položaj varuje z določbo, da se zaradi prenosa terjatve njegov pravni položaj ne sme poslabšati. To pomeni, da lahko dolžnik proti izpolnitelju uveljavi vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavil proti prvotnemu upniku, vključno z ugovori, ki se nanašajo na obstoj cedirane terjatve.
Pri sodni odločbi, ki ima naravo izvršilnega naslova, gre za dajatveno sodbo, s katero sodišče tožencu naloži, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali trpi, sodba, ki jo kot izvršilni naslov prilaga upnik v konkretni zadevi, pa tega pogoja ne izpolnjuje. Gre namreč za oblikovalno (konstitutivno) sodno odločbo, ki nadomešča manjkajočo in neupravičeno odklonjeno izjavo volje, dolžnost izjave volje pa šteje za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Takšna sodna odločba po svoji naravi ni izvršljiva v smislu izvršilnega postopka, saj se z njo toženi stranki ne nalaga obveznost.
Zaradi vzpostavitve fikcije izpolnitve obveznosti je šteti, da je bila s pravnomočnostjo sodbe med strankama tega izvršilnega postopka sklenjena prodajna pogodba, torej obligacijskopravni posel, ki je zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti s strani toženca povzet v izrek sodne odločbe. Predmet odločanja v pravdnem postopku je bila le toženčeva kontrahirna dolžnost, torej dolžnost skleniti pogodbo oziroma podati izjavo volje, ne pa tudi vsebina te pogodbe, in le o dolžnosti sklenitve pogodbe je torej odločeno v izreku, za izpolnitev obveznosti pa je v izreku toženi stranki tudi določen rok. Dejstvo, da je prodajna pogodba zajeta v izreku sodbe, pa še ne pomeni, da s tem pridobi naravo neposredne izvršljivosti. Navedeni način odločanja (torej zajem celotnega besedila pogodbe v izrek) je namreč le posledica fikcije, po kateri se šteje, da je tožena stranka s pravnomočnostjo sodbe izpolnila svojo obveznost podati izjavo volje s tako vsebino.
Še vedno pa tudi na tak način nadomeščena izjava volje predstavlja le klasičen obligacijskopravni posel – prodajno pogodbo, ki po nobeni od določb ZIZ ne predstavlja izvršilnega naslova.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081067
OZ člen 270, 270/1, 434, 434/1, 434/3. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/3.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve stvari – prevzem izpolnitve – prenehanje obveznosti
Zgolj pogodba o prevzemu izpolnitve sama po sebi ne predstavlja načina prenehanja obveznosti plačila kupnine. Predstavlja le pravno podlago za plačilo prodajalčevih obveznosti. Če je v prodajni pogodbi izpolnitev plačila kupnine dogovorjena tako, da se ta plača prodajalčevim upnikom (na pravni podlagi sklenjene pogodbe o prevzemu izpolnitve), potem kupčeva obveznost plačila kupnine iz prodajne pogodbe preneha takrat, ko izpolni obveznosti prodajalčevim upnikom.
Prepoved odtujitve in obremenitve stvari pri nedenarni terjatvi za njeno izročitev služi temu, da bo dejansko in pravno stanje omogočalo, da se ta stvar upniku na podlagi pravnomočne sodbe res izroči. V nasprotju s predpostavko iz 2. odstavka 270. člena ZIZ, upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje v tej smeri dalo tak rezultat. Nevarnost iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ namreč ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna.