ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081473
ZZVZZ člen 5, 87, 86, 91. ZVZD člen 5, 6, 7, 9. OZ člen 186.
zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca – solidarna odgovornost
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082592
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost izvedenca - protipravno ravnanje izvedenca - groba kršitev izvedenčevega dela - huda kršitev del - napaka v izvedenskem mnenju - strokovno znanje - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Pojem protipravnosti ravnanja izvedenca je, podobno kot pri sodniku, drugačen kot pri splošnem civilnem deliktu in o protipravnem ravnanju izvedenca lahko govorimo le v primeru grobih kršitev izvedenčevega dela, v primeru samovolje oziroma v primerih najhujših oblik protipravnosti. Protipravnost izvedenčevega ravnanja je tako podana le, če poda svoje mnenje v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, če odstopa od ustaljenih metod spoznavanja, zlorabi dana pooblastila ter namenoma povzroči škodo kateri od strank postopka. Odgovoren je torej le za hude kršitve, ne pa za vsako morebitno napako v izvedenskem mnenju, in le v navedenem okviru mora sodišče obravnavati protipravnost ravnanja izvedenca.
Pravnomočnost odločbe, izdane na podlagi spornega izvedenskega mnenja, ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti ravnanja izvedenca.
nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - načelo sorazmernosti kolidirajočih lastninskih pravic - predlog za regulacijsko začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve
Ugotovljeno dejstvo, da do nepremičnin predlagateljice, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, delno po teh (in ostalih predlagateljici solastnih) zemljiščih že vodi potna povezava (v teren vkopana gozdna pot povprečne širine 3 m), čeprav manj udobna (daljša) in morebiti celo potrebna določenih posegov za vse želene modalitete prevoza, po presoji sodišča druge stopnje vendarle že samo po sebi zadošča za zaključek, da bi bilo s sicer krajšo in posledično za predlagateljico cenejšo in udobnejšo potjo preko ograjenega dvorišča stanovanjske hiše nasprotnega udeleženca v lastninsko pravico slednjega prekomerno poseženo.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine v korist zapustnikovih potomcev – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo zadostuje dedičeva zahteva, da se določen del zapustnikovega premoženja izloči iz zapuščine iz razloga po 1. odstavku 32. člena ZD, ne da bi pri tem navajal dejstva za potrditev njegove zahteve.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070923
ZTLR člen 21, 22, 25. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/5. ZOdvT tarifna številka 1200.
ustvaritev nove stvari – premičnine – gradnja na tujem svetu – nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika – originarna pridobitev lastninske pravice na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo – parcelacija – sklepčnost tožbe – vrednost spornega predmeta – stroški – nagrada za zastopanje več oseb – pravica do povrnitve potnih stroškov
Instituta ustvaritve nove stvari ZTLR v 22. členu izrecno sicer ni omejeval na premičnine, vendar pojmovno in sistemsko ta določba temu najbolj ustreza. Kljub temu se je v sodni praksi v iskanju pravične rešitve uporabljala tudi v primeru gradenj, ko je prišlo do preureditve, nadgradnje oziroma adaptacije obstoječih zgradb in objektov, ko se je ugotavljalo, ali gre za izdelavo nove stvari v luči prispevka posameznega graditelja, upoštevajoč pestrost predvsem družinskih življenjskih situacij in pogosto neformalno izjavljeno voljo. V celoti novogradnjo na tujem svetu pa so v ZTLR urejala posebna določila 24. - 26. člena, kjer zakon posebej razlikuje situacije gradnje na zemljišču glede na dobrovernost graditelja in zavedanje lastnika o sami gradnji.
Tožnika sta na originaren način pridobila lastninsko pravico na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo, čeprav sta vedela, da ne gradita na svoji, temveč solastni parceli, saj je preostali solastnik gradnjo vnaprej odobril in jo podpiral.
pravna sredstva v postopkih zaradi insolventnosti – zahteva za ugotovitev ničnosti sklepa o glavni in poznejši razdelitvi – izpodbijanje pravnomočne odločitve – zahteva po obrazloženosti sodne odločbe – pravica do pritožbe
Po določbi drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Prav tako ni dopustno pravno sredstvo ničnostna pritožba.
Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je skupaj z obveznostjo pritožbenega sodišča, da odgovori na pomembne pritožbene navedbe, tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Vendar pa to pomeni le obveznost sodišča, da odgovori na tiste argumente stranke, ki so pravno pomembni, ne pa tudi na tiste argumente, ki so očitno pravno nepomembni oziroma s katerimi, glede na fazo postopka v kateri se ta postopek konkretno nahaja, nikakor ne morejo biti več predmet sodne presoje. Sodišču prve stopnje se torej ni bilo treba opredeliti do razlogov, ki se nanašajo na sklep o glavni razdelitvi in poznejši razdelitvi, ker je o tem že pravnomočno odločeno.