spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081473
ZZVZZ člen 5, 87, 86, 91. ZVZD člen 5, 6, 7, 9. OZ člen 186.
zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca – solidarna odgovornost
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine v korist zapustnikovih potomcev – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo zadostuje dedičeva zahteva, da se določen del zapustnikovega premoženja izloči iz zapuščine iz razloga po 1. odstavku 32. člena ZD, ne da bi pri tem navajal dejstva za potrditev njegove zahteve.
ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-9, 270/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – zahteva sodišča za dopolnitev vloge – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – predlog za podaljšanje sodnega roka – ponoven predlog – zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka – sklep procesnega vodstva – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe – presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o predlogu za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju tožene stranke še ni pravnomočna. Sklep o (ne)podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede nepodaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083150
OZ člen 131, 921, 944. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – fingirana prometna nesreča – dokazno breme – dokazna ocena – protispisnost
Sodna praksa je doslej večkrat obravnavala in se izrekla glede vprašanja razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v primeru, kadar je oškodovanec sopotnik v enem od v prometni nesreči udeleženih vozil, zavarovalnica pa ugovarja, da ni dolžna plačati škode zaradi prirejene (nameščene, fingirane) prometne nesreče. Tako mora tožnik trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera, medtem ko je trditveno in dokazno breme, da gre za „nameščeno“ prometno nesrečo, na strani tožene stranke.