STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070923
ZTLR člen 21, 22, 25. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/5. ZOdvT tarifna številka 1200.
ustvaritev nove stvari – premičnine – gradnja na tujem svetu – nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika – originarna pridobitev lastninske pravice na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo – parcelacija – sklepčnost tožbe – vrednost spornega predmeta – stroški – nagrada za zastopanje več oseb – pravica do povrnitve potnih stroškov
Instituta ustvaritve nove stvari ZTLR v 22. členu izrecno sicer ni omejeval na premičnine, vendar pojmovno in sistemsko ta določba temu najbolj ustreza. Kljub temu se je v sodni praksi v iskanju pravične rešitve uporabljala tudi v primeru gradenj, ko je prišlo do preureditve, nadgradnje oziroma adaptacije obstoječih zgradb in objektov, ko se je ugotavljalo, ali gre za izdelavo nove stvari v luči prispevka posameznega graditelja, upoštevajoč pestrost predvsem družinskih življenjskih situacij in pogosto neformalno izjavljeno voljo. V celoti novogradnjo na tujem svetu pa so v ZTLR urejala posebna določila 24. - 26. člena, kjer zakon posebej razlikuje situacije gradnje na zemljišču glede na dobrovernost graditelja in zavedanje lastnika o sami gradnji.
Tožnika sta na originaren način pridobila lastninsko pravico na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo, čeprav sta vedela, da ne gradita na svoji, temveč solastni parceli, saj je preostali solastnik gradnjo vnaprej odobril in jo podpiral.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070901
ZD člen 59, 61, 64. ZPP člen 105a, 154, 154/1, 163, 212, 226, 227.
pisna oporoka pred pričami – veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – bolezen ali starostna oslabelost oporočitelja – razveljavitev oporoke – odsotnost primerjalnih podpisov oporočnih prič – izdelava grafološke ekspertize – smiselna uporaba pravil o edicijski dolžnosti – konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga – stroški postopka – konkretiziranost stroškovnega zahtevka – plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe
Oporočna sposobnost (razsodnost oporočitelja) je po 59. členu ZD pogoj za veljavnost vsake oporoke. Pisna oporoka pred pričami pa ni veljavna tudi takrat, ko oporočitelj zaradi bolezni ali starostne oslabelosti ne more več pisati (64. člen ZD). Ker sodišče prve stopnje zatrjevanih dejstev o zapustnikovem telesnem in duševnem stanju v času, iz katerega izvira sporna oporoka, ni celovito preverilo s ponujenimi dokazi, je vprašljivo, ali je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
vdihovanje diklorometana – povrnitev premoženjske škode – nezadostna trditvena podlaga – nepremoženjska škoda – primerna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – nepostavitev izvedenca – uporaba izvedenskega mnenja iz druge pravde – istovrstnost primera – soglasje strank – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožničin zahtevek je bilo treba zavrniti že zaradi neustrezne (nezadostne) trditvene podlage in ne nedokazanosti. V pritožbi se tožnica sklicuje na uporabo prostega preudarka in splošno znana dejstva. Materialni stroški, ki naj bi jih v obravnavanem primeru utrpela, niso splošna znana dejstva. Poleg tega se oba navedena instituta nanašata na vprašanje dokazovanja (oziroma potrebnosti izvajanja dokazov), in ne zagotovitve ustrezne trditvene podlage. To mora pravdna stranka zagotoviti v vsakem primeru (šele nato pa je moč, če so za to zakonski pogoji podani, omenjena instituta uporabiti).
Pri ugotavljanju obsega škode iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu, v kolikor ne gre za zapletenejše (ali manj običajne) zadeve, velikokrat zadošča že oškodovančeva izpovedba (oziroma z njegove strani predložena medicinska dokumentacija). Za oceno le-te oziroma presojo, ali so z njo trditve tožnika (oškodovanca) izkazane, sodnik (vsaj v enostavnejših zadevah) pomoči izvedenca (nujno) ne rabi, saj za to največkrat zadoščajo običajne (splošne) življenjske izkušnje (znanje) povprečnega odraslega človeka.
spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083150
OZ člen 131, 921, 944. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – fingirana prometna nesreča – dokazno breme – dokazna ocena – protispisnost
Sodna praksa je doslej večkrat obravnavala in se izrekla glede vprašanja razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v primeru, kadar je oškodovanec sopotnik v enem od v prometni nesreči udeleženih vozil, zavarovalnica pa ugovarja, da ni dolžna plačati škode zaradi prirejene (nameščene, fingirane) prometne nesreče. Tako mora tožnik trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera, medtem ko je trditveno in dokazno breme, da gre za „nameščeno“ prometno nesrečo, na strani tožene stranke.