ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – POGODBENO PRAVO
VSL0070872
ZIZ člen 41a. OZ člen 1012.
izvršilni postopek na podlagi menice – neakceptirana menica – kupoprodajna pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo
V primeru, ko se izvršilni postopek začne na podlagi menice, po ugovoru toženca pa se postopek nadaljuje v pravdi, tožnik sme uveljavljati drugo pravno podlago za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka (poroštvo).
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070901
ZD člen 59, 61, 64. ZPP člen 105a, 154, 154/1, 163, 212, 226, 227.
pisna oporoka pred pričami – veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – bolezen ali starostna oslabelost oporočitelja – razveljavitev oporoke – odsotnost primerjalnih podpisov oporočnih prič – izdelava grafološke ekspertize – smiselna uporaba pravil o edicijski dolžnosti – konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga – stroški postopka – konkretiziranost stroškovnega zahtevka – plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe
Oporočna sposobnost (razsodnost oporočitelja) je po 59. členu ZD pogoj za veljavnost vsake oporoke. Pisna oporoka pred pričami pa ni veljavna tudi takrat, ko oporočitelj zaradi bolezni ali starostne oslabelosti ne more več pisati (64. člen ZD). Ker sodišče prve stopnje zatrjevanih dejstev o zapustnikovem telesnem in duševnem stanju v času, iz katerega izvira sporna oporoka, ni celovito preverilo s ponujenimi dokazi, je vprašljivo, ali je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2, 270, 270/1, 270/1-9, 270/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – zahteva sodišča za dopolnitev vloge – nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko – predlog za podaljšanje sodnega roka – ponoven predlog – zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka – sklep procesnega vodstva – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse – dovoljenost pritožbe – presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Neutemeljen je pritožbeni očitek o napačni oziroma vsaj preuranjeni odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za taksno oprostitev, ker odločitev o predlogu za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju tožene stranke še ni pravnomočna. Sklep o (ne)podaljšanju sodnega roka je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa ni pritožbe. Je pa pritožba možna pri zavrženju vloge zaradi ukrepa za popravo ali dopolnitev. Pri presoji utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju vloge, v obravnavanem primeru predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa se kot predhodno pojavi vprašanje utemeljenosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za predložitev izjave o premoženjskem stanju. Če bi pritožbeno sodišče ugotovilo utemeljenost pritožbe v tem delu glede nepodaljšanja roka, bi to namreč avtomatično pomenilo tudi razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev. Zato ni nobene ovire, da prvostopenjsko sodišče ne bi istočasno odločilo o predlogu za podaljšanje roka in zavrženju predloga za taksno oprostitev, kadar je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev že potekel.
protipravno ravnanje policistov – odškodninska odgovornost države – uporaba prisilnih sredstev – prekoračitev načela sorazmernosti – nepremoženjska škoda – udarnine in odrgnine – odškodnina – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za strah
Policisti so pri uporabi prisilnih sredstev prekoračili načelo sorazmernosti (tožena stranka ni dokazala, da bi po odstranitvi tožnika s tribune še obstajala potreba po uporabi prisilnih sredstev oziroma celo za njihovo stopnjevanje), zato je bilo njihovo ravnanje nezakonito in je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
dedovanje – nujni dedič – kdo so nujni dediči – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – smrt dediča – ustanovitev dedne pravice
Za dediča, ki je zapustnika preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, se dedna pravica ne ustanavlja, saj ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - načelo sorazmernosti kolidirajočih lastninskih pravic - predlog za regulacijsko začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve
Ugotovljeno dejstvo, da do nepremičnin predlagateljice, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, delno po teh (in ostalih predlagateljici solastnih) zemljiščih že vodi potna povezava (v teren vkopana gozdna pot povprečne širine 3 m), čeprav manj udobna (daljša) in morebiti celo potrebna določenih posegov za vse želene modalitete prevoza, po presoji sodišča druge stopnje vendarle že samo po sebi zadošča za zaključek, da bi bilo s sicer krajšo in posledično za predlagateljico cenejšo in udobnejšo potjo preko ograjenega dvorišča stanovanjske hiše nasprotnega udeleženca v lastninsko pravico slednjega prekomerno poseženo.
spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - zloraba procesnih pravic - glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi
Dolžnik je s tem, ko upnico ni uvrstil na seznam navadnih terjatev, želel doseči, da upnica ne bi bila stranka v tem postopku, s čimer bi ji onemogočil opravljanje procesnih opravil, med drugim glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi.
Iz seznama navadnih nezavarovanih terjatev upnikov do dolžnika izhaja, da je skupni znesek teh terjatev 148.532,11 EUR, terjatvi upnice banke B. d. d. pa znašata 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. V kolikor bi se trditve o statusu terjatev upnice izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno okoliščino v zvezi s presojo trditev pritožnice o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave za preprečitev začetka stečajnega postopka nad dolžnikom.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – nedovoljena pritožba – prepozna pritožba – pravnomočnost
Ker je bilo o pritožbi zastopnice pridržane osebe zoper sklep o pridržanju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve že odločeno, je pritožba, ki jo je vložila pridržana oseba osebno, nedovoljena.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju – dokazovanje – dokazno breme o izpolnjevanju pogojev – odvzem dokazne vrednosti
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodne takse priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, je potrebno izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost.
pravna sredstva v postopkih zaradi insolventnosti – zahteva za ugotovitev ničnosti sklepa o glavni in poznejši razdelitvi – izpodbijanje pravnomočne odločitve – zahteva po obrazloženosti sodne odločbe – pravica do pritožbe
Po določbi drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Prav tako ni dopustno pravno sredstvo ničnostna pritožba.
Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je skupaj z obveznostjo pritožbenega sodišča, da odgovori na pomembne pritožbene navedbe, tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Vendar pa to pomeni le obveznost sodišča, da odgovori na tiste argumente stranke, ki so pravno pomembni, ne pa tudi na tiste argumente, ki so očitno pravno nepomembni oziroma s katerimi, glede na fazo postopka v kateri se ta postopek konkretno nahaja, nikakor ne morejo biti več predmet sodne presoje. Sodišču prve stopnje se torej ni bilo treba opredeliti do razlogov, ki se nanašajo na sklep o glavni razdelitvi in poznejši razdelitvi, ker je o tem že pravnomočno odločeno.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083906
URS člen 56, 56/2. OZ člen 417, 417/1. ZIZ člen 24, 24/3, 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
izterjava preživnine - preživninska terjatev - sprememba upnika - odstop terjatve - prehod terjatve na novega upnika - nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prenos pravice - prenos terjatve - prepoved prenosa terjatve - judikatna terjatev - narava terjatve - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - polnoleten otrok - predhodna odredba - pogodba o odstopu terjatve - zapadla terjatev - izvršilni naslov - sklep o zavarovanju - bodoče terjatve - domneva nevarnosti - posebno varstvo otrok
Prepoved prenosa se nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je tudi že zapadla.
Nezapadlih terjatev, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo, v skladu s 417. členom OZ ni mogoče veljavno prenesti.
Elektronsko sporočilo, poslano z elektronskega naslova dolžnika (družbe), ne dokazuje toženčevega pristopa k njenemu dolgu, saj je v njem navedeno le „zanesljivo bom plačal“, ne pa višina in v kakšnem svojstvu je poslano.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083155
ZOR člen 591. SZ člen 125. ZD člen 174.
sklep o dedovanju – vrednost daril – napotitev na pravdo – sporna dejstva – manjvrednost podarjenega stanovanja – neprofitna najemnina
Odločilno dejstvo, torej dejstvo zasedenosti stanovanj, med dedinjama v postopku sploh ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje tako pred izdajo napotitvenega sklepa ni ugotavljalo, ali in katera dejstva so med dedinjama sporna, zato je navedeni sklep v delu, ki se je nanašal na navedeno napotitev, izdalo preuranjeno. Ob nespornem dejstvu zasedenosti stanovanj in le iz tega razloga zatrjevane manjvrednosti stanovanj, razloga za napotitev na pravdni postopek ni.
SODNI REGISTER – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077932
ZSReg člen 11, 11/2, 12, 12/3, 14, 14/2, 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/3, 40, 40/2, 40/3. ZZ člen 11, 12, 45, 47. ZASP člen 148, 148-1. ZPP člen 70, 70-6.
udeleženec postopka – zakoniti zastopnik – pravni interes za pritožbo – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam zavod. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 11, 11/1, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - ustavitev izvršbe - odredba o prodaji - prehodne in končne določbe ZIZ-J - lex specialis - razlaga zakona - izvršba na nepremičnine - učinkovitost izvršbe - pravica do sodnega varstva - časovno omejena možnost odloga izvršbe - zavarovanje terjatve - namen izvršilnega postopka - zastavna pravica na nepremičnini
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J je sicer v razmerju do določbe prvega odstavka istega člena v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor prehodna določba v tretjem odstavku 82. člena ZIZ-J ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, torej izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ, urejene v prvem razdelku zakona.
Eden od namenov spremembe ZIZ-J je učinkovitejša izvršba na nepremičnine. Prav to je med drugim doseženo s spremembo in časovno omejitvijo možnosti odloga izvršbe na predlog upnika.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075638
SZ člen 116, 116/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 182, 182/3.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina –nepremičnina v družbeni lastnini – priposestvovanje
Do sklenitve družbene lastnine je prišlo z lastninjenjem, na podlagi posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Spremembo lastništva stanovanjske pravice v lastninsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini je urejal SZ. Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini, izključuje pridobitev lastninske pravice na njem na podlagi priposestvovanja.
Materialno podlago odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora ureja ZKP, sicer se za prisojo odškodnine (tožnik jo uveljavlja v obliki zakonskih zamudnih obresti obračunanih od višine varščine) uporabljajo obligacijskopravni predpisi, v konkretnem primeru OZ.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine v korist zapustnikovih potomcev – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo zadostuje dedičeva zahteva, da se določen del zapustnikovega premoženja izloči iz zapuščine iz razloga po 1. odstavku 32. člena ZD, ne da bi pri tem navajal dejstva za potrditev njegove zahteve.