ZDR člen 42, 126, 130. OZ člen 49, 49/1. ZDR-1 člen 44, 137, 138/8. ZZZVZZ člen 31.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - pogodbeno dogovorjena plača - veljavnost pogodbe o zaposlitvi
V obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013 je med pravdnima strankama poleg veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto administratorja (z dogovorjeno plačo v višini 766,80 EUR bruto) veljala tudi pogodba o zaposlitvi za delovno mesto poslovne sekretarke, s katero je bila tožnici določena osnovna plača v višini 800,00 EUR neto. Zato je tožnica v spornem obdobju upravičena do plačila razlike med dejansko prejeto plačo in s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačo. Prav tako je tožnica upravičena do razlike med dejansko izplačano plačo in s pogodbama o zaposlitvi dogovorjeno plačo za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje kadrovsko - finančne službe oziroma za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje pisarne.
nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja. Eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti se razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja, ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
ZDSS-1 člen 7, 63, 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 10, 252. ZPP člen 181.
vzrok invalidnosti - pasivna legitimacija
Sodno varstvo je v primeru uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dopustno uveljavljati le zoper nosilca pravic obveznega pokojninskega zavarovanja. Nosilec pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (10. člen ZPIZ-1) in je le zoper njega kot subjekta zatrjevane obveznosti mogoče uveljavljati pravice iz obveznega zavarovanja in s temi pravicami povezanimi dejstvi, kot je tudi vzrok nastale invalidnosti. Ker drugo tožena stranka ni nosilec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo dokončnih upravnih odločb o uveljavljanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja, izdanih s strani prvo tožene stranke. Zato tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko ni utemeljen.
Dejstvo, da je druga oseba pri prekrškovnem organu vložila dopis, da je storila prekršek in plačala globo v imenu storilca (osebe, ki ji je bil izdan plačilni nalog), na pravnomočnost plačilnega naloga ne vpliva, saj sam storilec zoper plačilni nalog v predpisanem roku pravnega sredstva, ki ga je imel na voljo (zahteve za sodno varstvo), ni vložil. V postopku o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more več ukvarjati z dejanskim stanjem glede storilca prekrška, ugotovljenim s pravnomočnim plačilnim nalogom.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu B. d.o.o. - v likvidaciji prenehalo dne 25. 5. 2012 na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Stečajni postopek nad tem delodajalcem pa se je začel 28. 12. 2012, torej po tem, ko je tožnici delovno razmerje že prenehalo. Tožnica je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS vložila šele 18. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno.
SODNI REGISTER – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077932
ZSReg člen 11, 11/2, 12, 12/3, 14, 14/2, 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/3, 40, 40/2, 40/3. ZZ člen 11, 12, 45, 47. ZASP člen 148, 148-1. ZPP člen 70, 70-6.
udeleženec postopka – zakoniti zastopnik – pravni interes za pritožbo – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje pravilnega zastopanja predlagatelja vpisa sprememb v sodni register, ki je bil v obravnavanem primeru sam zavod. N. N. je zato treba priznati pravni interes za pritožbo.
protipravno ravnanje policistov – odškodninska odgovornost države – uporaba prisilnih sredstev – prekoračitev načela sorazmernosti – nepremoženjska škoda – udarnine in odrgnine – odškodnina – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za strah
Policisti so pri uporabi prisilnih sredstev prekoračili načelo sorazmernosti (tožena stranka ni dokazala, da bi po odstranitvi tožnika s tribune še obstajala potreba po uporabi prisilnih sredstev oziroma celo za njihovo stopnjevanje), zato je bilo njihovo ravnanje nezakonito in je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
dedovanje – nujni dedič – kdo so nujni dediči – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – smrt dediča – ustanovitev dedne pravice
Za dediča, ki je zapustnika preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, se dedna pravica ne ustanavlja, saj ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
pravica do dobrega imena in časti – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – objektivna žaljivost – preklic izjave – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda
Zapisi v mnenju toženke kot koordinatorja niso objektivno žaljivi, saj toženka tožnici ni očitala nobenih bolezenskih stanj ali zdravstvenih motenj, ampak je podala le utemeljen sum, da tožnica trpi za duševno motnjo, za ugotovitev katerih pa je predlagala konzilij psihiatrov in šele konzilij bi takšna stanja lahko potrdil ali ovrgel. S pojasnjenim predlogom za pregled tožnice po konziliju psihiatrov toženka ni posegala v osebnostne pravice tožnice.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - zloraba procesnih pravic - glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi
Dolžnik je s tem, ko upnico ni uvrstil na seznam navadnih terjatev, želel doseči, da upnica ne bi bila stranka v tem postopku, s čimer bi ji onemogočil opravljanje procesnih opravil, med drugim glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi.
Iz seznama navadnih nezavarovanih terjatev upnikov do dolžnika izhaja, da je skupni znesek teh terjatev 148.532,11 EUR, terjatvi upnice banke B. d. d. pa znašata 213.490,98 EUR in 549.481,07 EUR. V kolikor bi se trditve o statusu terjatev upnice izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno okoliščino v zvezi s presojo trditev pritožnice o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave za preprečitev začetka stečajnega postopka nad dolžnikom.
Shranjevalec mora po 729. členu OZ prejeto stvar hraniti za položnika in mu jo vrniti, ko jo ta zahteva. Brez pomena je zato pritožbeni očitek, da tožnica ni (izrecno) zatrjevala odtujitve, poškodbe ali uničenja spornih lesnih zalog. Kot je toženki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila toženka tista, ki bi morala dokazati, da kljub skrbnosti ni mogla preprečiti nastopa okoliščin, ki so ji onemogočile izpolnitev pogodbe.
Materialno podlago odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora ureja ZKP, sicer se za prisojo odškodnine (tožnik jo uveljavlja v obliki zakonskih zamudnih obresti obračunanih od višine varščine) uporabljajo obligacijskopravni predpisi, v konkretnem primeru OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082602
ZOZP člen 15, 20. ZPP člen 254. OZ člen 179.
direktna tožba zoper zavarovalnico - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev škode - vzročna zveza - dokazni postopek - dokaz z novim izvedencem - ugotavljanje odločilnega dejstva s pomočjo izvedenca - ugotavljanje obsega škodnih posledic - telesne bolečine - razlikovanje mnenj glede istega vprašanja
Povzročitelj prometne nesreče je imel na podlagi 15. člena ZOZP s toženko sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretji osebi. Na podlagi 20. člena ZOZP lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Tožnik je zato z direktno tožbo zahteval od toženke povrnitev škode, ki jo je povzročil njen zavarovanec. Ker odgovornost zavarovanca toženke za škodni dogodek ni bila sporna, je bilo treba v postopku ugotoviti, ali obstaja vzročna zveza med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo, v zvezi z nepremoženjsko škodo pa, ali je tožnik na podlagi predpostavk iz 179. člena OZ upravičen do denarne odškodnine.
Izvedenec travmatolog E. S. je v postopku pred sodiščem prve stopnje izdelal izvedensko mnenje, v katerem se je opredelil glede vrste in obsega telesnih poškodb pri tožniku zaradi škodnega dogodka, navedel je intenziteto bolečin in strahu ter opisal nevšečnosti, ki jih je imel tožnik tekom zdravljenja. Pravdni stranki nista imeli pripomb na izvedensko mnenje, zato sodišče prve stopnje izvedenca ni zaslišalo. Iz navedenih razlogov pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega škodnih posledic, ki so vezane na telesne poškodbe, upoštevati le mnenje E. S. in ne ugotovitev travmatologa V. S. iz izvedenskega mnenja Medicinske fakultete v delu, v katerem je ta izvedenec podal mnenje glede istih vprašanj, na katera je že odgovoril izvedenec E. S.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083150
OZ člen 131, 921, 944. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – fingirana prometna nesreča – dokazno breme – dokazna ocena – protispisnost
Sodna praksa je doslej večkrat obravnavala in se izrekla glede vprašanja razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v primeru, kadar je oškodovanec sopotnik v enem od v prometni nesreči udeleženih vozil, zavarovalnica pa ugovarja, da ni dolžna plačati škode zaradi prirejene (nameščene, fingirane) prometne nesreče. Tako mora tožnik trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera, medtem ko je trditveno in dokazno breme, da gre za „nameščeno“ prometno nesrečo, na strani tožene stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083906
URS člen 56, 56/2. OZ člen 417, 417/1. ZIZ člen 24, 24/3, 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
izterjava preživnine - preživninska terjatev - sprememba upnika - odstop terjatve - prehod terjatve na novega upnika - nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prenos pravice - prenos terjatve - prepoved prenosa terjatve - judikatna terjatev - narava terjatve - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - polnoleten otrok - predhodna odredba - pogodba o odstopu terjatve - zapadla terjatev - izvršilni naslov - sklep o zavarovanju - bodoče terjatve - domneva nevarnosti - posebno varstvo otrok
Prepoved prenosa se nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je tudi že zapadla.
Nezapadlih terjatev, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo, v skladu s 417. členom OZ ni mogoče veljavno prenesti.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.