Sporazum med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o socialnem zavarovanju člen 3, 7, 8, 8/, 21. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
starostna pokojnina - odmera - sporazum s Srbijo
Tožniku je bila v predsodnem postopku zakonito priznana in odmerjena samostojna starostna pokojnina glede na dopolnjenih 71 let starosti ter 37 let, 4 mesece in 23 dni pokojninske dobe, brez upoštevanja pokojninska dobe, dopolnjene v zavarovanju na temelju zaposlitve pri zveznem organu bivše SFRJ (4 leta). Ta pokojninska doba je bila dejansko dopolnjena pri nosilcu zavarovanja tedanje SR Srbije in ne pri pravnem predhodniku tožene stranke v bivši SR Sloveniji. Zvezni organi bivše SFRJ so imeli sedež na območju tedanje SR Srbije in so se zato tudi prispevki iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačevali tamkajšnjemu nosilcu zavarovanja. To pa je tudi razlog, da srbski nosilec zavarovanja v skladu z veljavnim mednarodnim Sporazumom med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o socialnem zavarovanju, čas zaposlitve pri zveznih organih bivše SFRJ potrjuje kot svojo pokojninsko dobo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb in priznanje višje pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v zavarovanju na temelju zaposlitve pri zveznem organu bivše SFRJ, ni utemeljen.
oddelitev s prevzemom – prevzem obveznosti – delitveni načrt – solidarni dolžniki – vpis oddelitve v sodni register – odgovornost za obveznosti prenosne družbe
Po določbi 636. člena ZGD-1, so za vse obveznosti družbe, nastale do vpisa oddelitve v sodni register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu. Zakon je torej z namenom varstva upnikov vzpostavil solidarno obveznost vseh družb, udeleženih v delitvi, glede vseh obveznosti prenosne družbe. Ni sporno, da je bila tožena stranka udeležena pri delitvi. To pa pomeni, da je solidarno odgovorna za vse obveznosti prenosne družbe. Njena odgovornost je omejena le po višini in sicer do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.
stečajni postopek - zakonski pobot po ZFPPIPP - procesni pobot - materialni pobot
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se za ugotavljanje pogojev pobota po določbi 261. člena ZFPPIPP smiselno uporablja določba 311. člena OZ, to je določba ki ureja pogoje, pod katerimi se lahko terjatvi pobotata. Te pogoje je ureditev iz 261. člena ZFPPIPP presegla.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožeča stranka zaradi pomanjkljive pasivne legitimacije tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala. Tožena stranka namreč ni izpodbijala celotnega posla verižnih kompenzacij (zlasti odpusta dolga v razmerju med tožečo stranko kot upnikom in tretjo osebo kot dolžnikom), saj bi lahko le na ta način od tretje osebe, ki je bila poleg pravdnih strank vključena v ta posel, zahtevala vrnitev 55.132,70 EUR s pp.
Zaradi tega bi moral stečajni dolžnik v konkretnem primeru s tožbo zajeti tudi tretjo osebo in s tožbenim zahtevkom izpodbijati celoten posel verižne kompenzacije. Z razveljavitvijo tega pravnega posla bi oživele obligacijske pravice, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti prejeti denarni znesek, saj tožena stranka ni prejela svoje terjatve s plačilom, ampak je ta terjatev prenehala z verižnim pobotom.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 238, 238/2, 244. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nezmožnost za delo - bolniški stalež - absolutna bistvena kršitev postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Imenovani zdravnik je z izpodbijano odločbo odločil, da je zavarovanka (v tem sporu stranska intervenientka) od 11. 1. 2014 do 11. 4. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Pred tem pa je imenovani zdravnik z odločbo že odločil, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo. Do tega, da obstajata za isto obdobje dve različni odločitvi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo, lahko vpliva na odločitev o začasni nezmožnosti za delo, potem ko bo ugotovljeno, ali in kdaj ter v kakšnem obsegu je postala pravnomočna. Pri tem je pomembno, da je bilo s to odločbo odločeno le o tem, da je stranska intervenientka zmožna za delo od 11. 1. 2014, ni pa odločeno, do kdaj oziroma za katero obdobje po 11. 1. 2014. To pomeni, da je v primeru pravnomočnosti navedene odločbe ta odločba pravnomočna le glede datuma, to je 11. 1. 2014.
dedovanje – nujni dedič – kdo so nujni dediči – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – smrt dediča – ustanovitev dedne pravice
Za dediča, ki je zapustnika preživel, a umrl pred zaključkom zapuščinskega postopka, se dedna pravica ne ustanavlja, saj ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče.
OZ člen 921. Splošni pogoji za kasko zavarovanje vozil 0-1AK-01/07 člen 3, 3/6, 20.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilskega kaska – dodatno zavarovalno kritje – splošni zavarovalni pogoji – plačilo zavarovalnine – materialna škoda na vozilu – spornost načina izračuna zavarovalnine
Tožena stranka zgolj zaradi nepredložitve ustreznega računa za popravilo svetlobnih teles in ogledal ne more zavrniti izplačila zavarovalnine, ne le zato, ker je delno plačala škodo (brez računa), ampak tudi zato, ker je sama izdelala izračun stroškov popravila, pravdni stranki pa sta se na glavni obravnavi o njihovi višini tudi sporazumeli.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070901
ZD člen 59, 61, 64. ZPP člen 105a, 154, 154/1, 163, 212, 226, 227.
pisna oporoka pred pričami – veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – bolezen ali starostna oslabelost oporočitelja – razveljavitev oporoke – odsotnost primerjalnih podpisov oporočnih prič – izdelava grafološke ekspertize – smiselna uporaba pravil o edicijski dolžnosti – konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga – stroški postopka – konkretiziranost stroškovnega zahtevka – plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe
Oporočna sposobnost (razsodnost oporočitelja) je po 59. členu ZD pogoj za veljavnost vsake oporoke. Pisna oporoka pred pričami pa ni veljavna tudi takrat, ko oporočitelj zaradi bolezni ali starostne oslabelosti ne more več pisati (64. člen ZD). Ker sodišče prve stopnje zatrjevanih dejstev o zapustnikovem telesnem in duševnem stanju v času, iz katerega izvira sporna oporoka, ni celovito preverilo s ponujenimi dokazi, je vprašljivo, ali je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070923
ZTLR člen 21, 22, 25. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/5. ZOdvT tarifna številka 1200.
ustvaritev nove stvari – premičnine – gradnja na tujem svetu – nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika – originarna pridobitev lastninske pravice na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo – parcelacija – sklepčnost tožbe – vrednost spornega predmeta – stroški – nagrada za zastopanje več oseb – pravica do povrnitve potnih stroškov
Instituta ustvaritve nove stvari ZTLR v 22. členu izrecno sicer ni omejeval na premičnine, vendar pojmovno in sistemsko ta določba temu najbolj ustreza. Kljub temu se je v sodni praksi v iskanju pravične rešitve uporabljala tudi v primeru gradenj, ko je prišlo do preureditve, nadgradnje oziroma adaptacije obstoječih zgradb in objektov, ko se je ugotavljalo, ali gre za izdelavo nove stvari v luči prispevka posameznega graditelja, upoštevajoč pestrost predvsem družinskih življenjskih situacij in pogosto neformalno izjavljeno voljo. V celoti novogradnjo na tujem svetu pa so v ZTLR urejala posebna določila 24. - 26. člena, kjer zakon posebej razlikuje situacije gradnje na zemljišču glede na dobrovernost graditelja in zavedanje lastnika o sami gradnji.
Tožnika sta na originaren način pridobila lastninsko pravico na objektu in zemljišču, potrebnem za redno rabo, čeprav sta vedela, da ne gradita na svoji, temveč solastni parceli, saj je preostali solastnik gradnjo vnaprej odobril in jo podpiral.
protipravno ravnanje policistov – odškodninska odgovornost države – uporaba prisilnih sredstev – prekoračitev načela sorazmernosti – nepremoženjska škoda – udarnine in odrgnine – odškodnina – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za strah
Policisti so pri uporabi prisilnih sredstev prekoračili načelo sorazmernosti (tožena stranka ni dokazala, da bi po odstranitvi tožnika s tribune še obstajala potreba po uporabi prisilnih sredstev oziroma celo za njihovo stopnjevanje), zato je bilo njihovo ravnanje nezakonito in je podana krivdna odgovornost tožene stranke.
Shranjevalec mora po 729. členu OZ prejeto stvar hraniti za položnika in mu jo vrniti, ko jo ta zahteva. Brez pomena je zato pritožbeni očitek, da tožnica ni (izrecno) zatrjevala odtujitve, poškodbe ali uničenja spornih lesnih zalog. Kot je toženki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila toženka tista, ki bi morala dokazati, da kljub skrbnosti ni mogla preprečiti nastopa okoliščin, ki so ji onemogočile izpolnitev pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083906
URS člen 56, 56/2. OZ člen 417, 417/1. ZIZ člen 24, 24/3, 257, 257/1, 259, 259/1, 259/2.
izterjava preživnine - preživninska terjatev - sprememba upnika - odstop terjatve - prehod terjatve na novega upnika - nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - prenos pravice - prenos terjatve - prepoved prenosa terjatve - judikatna terjatev - narava terjatve - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - polnoleten otrok - predhodna odredba - pogodba o odstopu terjatve - zapadla terjatev - izvršilni naslov - sklep o zavarovanju - bodoče terjatve - domneva nevarnosti - posebno varstvo otrok
Prepoved prenosa se nanaša predvsem na pravico, povezano z osebo, ne pa tudi na terjatev, o kateri je že odločeno s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ki je tudi že zapadla.
Nezapadlih terjatev, ki sicer izhajajo iz izvršilnega naslova in so zavarovane s predhodno odredbo, v skladu s 417. členom OZ ni mogoče veljavno prenesti.
spor majhne vrednosti – kupoprodajna pogodba – izpolnitveni upravičenec – izpolnitev tretji osebi
Ker iz s strani tožnika izdanega računa jasno izhaja, da mora kupec obveznost plačila kupnine izpolniti tretjemu, v konkretnem primeru MF DURS, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svojo obveznost plačila kupnine v celoti izpolnila.
zastaranje – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – prošnja za odpis dolga
Obstoj dolga je toženka predhodno prerekala, nakar je v spornem dopisu prosila za njegov odpis. S tem dopisom je toženka nedvomno (posredno) priznala obstoj dolga. Toženka je sporno izjavo podala prej, preden je petletni zastaralni rok iztekel, s tem pa je pretrgala tek zastaralnega roka.
ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/3, 453, 458. OZ člen 921.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – plačilo zavarovalne premije – razpravno načelo – dopolnitev tožbe – izpodbijanje dejanskega stanja
Prvostopenjsko sodišče je toženki dopolnitev tožbe s pozivom, naj v roku 8 dni odgovori na navedbe tožnice vročilo 10. 3. 2014, vendar toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila kljub opozorilu, da se dejstva in dokazi, podani izven navedenih vlog, ne upoštevajo.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – domneva dobre vere – izpodbojna domneva – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme
V novem sojenju mora sodišče prve stopnje upoštevati, da je zaradi medpravdnega prerazporejanja dokaznega bremena dokazno breme na tožniku, da s stopnjo prepričanja dokaže dobro vero.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – POGODBENO PRAVO
VSL0070872
ZIZ člen 41a. OZ člen 1012.
izvršilni postopek na podlagi menice – neakceptirana menica – kupoprodajna pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo
V primeru, ko se izvršilni postopek začne na podlagi menice, po ugovoru toženca pa se postopek nadaljuje v pravdi, tožnik sme uveljavljati drugo pravno podlago za uveljavljanje svojega tožbenega zahtevka (poroštvo).
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083150
OZ člen 131, 921, 944. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – fingirana prometna nesreča – dokazno breme – dokazna ocena – protispisnost
Sodna praksa je doslej večkrat obravnavala in se izrekla glede vprašanja razporeditve trditvenega in dokaznega bremena v primeru, kadar je oškodovanec sopotnik v enem od v prometni nesreči udeleženih vozil, zavarovalnica pa ugovarja, da ni dolžna plačati škode zaradi prirejene (nameščene, fingirane) prometne nesreče. Tako mora tožnik trditi in dokazati nastanek zavarovalnega primera, medtem ko je trditveno in dokazno breme, da gre za „nameščeno“ prometno nesrečo, na strani tožene stranke.