Ker tožnica predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dopolnila z ustrezno dokumentacijo (o premoženjskem stanju) v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo tožnice pa je pravilno zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bila tožnica na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v ZST-1 niti v ZPP. ZST-1 v 12. členu določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke in ne upravni organ.
ZPIZ-1 člen 177, 177/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
Tožnik ne izpolnjuje pogojev po določbi 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino za priznanje pravice do pokojnine, upoštevaje dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini in dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji. Ker je bila tožniku slovenska pokojninska doba upoštevana pri ugotovitvi pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini, in je bila samostojna invalidska pokojnina v Bosni in Hercegovini odmerjena tudi ob upoštevanju slovenske pokojninske dobe, to pomeni, da tožnik na podlagi iste pokojninske dobe ne more hkrati uživati dveh pokojnin, priznanih na podlagi istih obdobij zavarovanja.
Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje vedno le pogojno, treba pa je upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, predvsem načelo enakega obravnavanja upnikov. V trenutku začetka stečaja terjatev tožnika še ni bila pravnomočno ugotovljena in zato tudi še niso bili izpolnjeni pogoji za izvršbo (ter s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno).
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja, ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožnici. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnica je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožnici povrniti nastale stroške postopka.
ZIZ člen 15. ZPP člen 2, 2/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - obrazložitev sklepa - pravno pomembne okoliščine - dobiček - bilančni dobiček - več transakcijskih računov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podatki o premoženjskem stanju - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - podredni zahtevek - vezanost na zahtevek - opredelitev zahtevka
Dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj posluje z dobičkom in ima odprtih več transakcijskih računov, ki niso blokirani, nanje pa je v zadnjih treh mesecih tudi imel prilive.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti.
V primeru, ko dolžnik izrecno in jasno zaprosi zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne (tudi) za odlog plačila ali obročno plačilo takse, v zvezi s tem pa tudi ne postavi nobene trditvene podlage, od sodišča ne more pričakovati, da bo odločalo tudi o tem.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – nedovoljeni pritožbeni razlogi – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka – sklenitev pogodbe o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe
Tožeča stranka v pritožbi opisuje postopek, dopolnjevanje svoje vloge in zatrjuje, da je zadostila svojemu dokaznemu bremenu ter bi morala v nasprotnem primeru tožena stranka podati navedbe, ki bi izpodbijale trditve tožeče stranke, ter zatrjuje, da pavšalni ugovor tožene stranke glede pogodbe o upravljanju ni bil zadosti substanciran in ga zato sodišče ne bi smelo upoštevati. Zatrjuje torej kršitve procesnega prava, vendar so navedene kršitve le relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih sodbe v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati.
Dejstvo, da je druga oseba pri prekrškovnem organu vložila dopis, da je storila prekršek in plačala globo v imenu storilca (osebe, ki ji je bil izdan plačilni nalog), na pravnomočnost plačilnega naloga ne vpliva, saj sam storilec zoper plačilni nalog v predpisanem roku pravnega sredstva, ki ga je imel na voljo (zahteve za sodno varstvo), ni vložil. V postopku o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more več ukvarjati z dejanskim stanjem glede storilca prekrška, ugotovljenim s pravnomočnim plačilnim nalogom.
vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve - vpliv pripojitve na pravice tretjih do prevzete družbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZGD določa pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register. Gre za materialnopravne posledice, ki nastanejo z dnem pripojitve in s pritožbo zoper sklep o vpisu pripojitve pritožnik ne more doseči učinka vzpostavitve takega registrskega stanja, kot je bil pred vpisom s pritožbo. S pripojitvijo nastanejo obligacijskopravne in premoženjskopravne posledice, ki so v tem, da se na novo družbo prenese celotno premoženje prevzete družbe, hkrati s tem pa prevzemna družba prevzema vse obveznosti prevzete družbe. Korporacijskopravne posledice pa se kažejo v tem, da prevzeta družba preneha, delničarji oziroma družbeniki prevzete družbe pa postanejo delničarji prevzemne družbe. Pravno varstvo na katerega opozarja pritožnik, to je varovanje njegove terjatve, je pritožniku zagotovljeno na podlagi tistih določil ZGD-1, ki določajo pravne posledice pripojitve. S pripojitvijo in prenosom prevzete družbe na prevzemno družbo upnikove pravice niso okrnjene, ker je prevzemna družba prevzela vse obveznosti prevzete družbe in nanjo preidejo pravice tretjih.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/6, 296, 296/5, 301, 301/1.
obveznost plačila - stečajni postopek - pravna korist - zavrženje tožbe - povračilo stroškov postopka
Tožeča stranka stroškov postopka ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, zato velja neizpodbitna domneva iz 6. odstavka 60. člena ZFPPIPP, da upnik v postopku zaradi insolventnosti teh stroškov ne uveljavlja. Bistveno je, da so ti stroški nastali pred začetkom postopka insolventnosti, zato njihova kasnejša odmera ne vpliva na njihov nastanek. Glede na to, da tožeča stranka terjatve iz naslova stroškov postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, ni prijavila v roku za prijavo terjatev v stečajnem postopku, je nastopila posledica iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP. Terjatev tožeče stranke iz naslova stroškov postopka je v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, zato bi moralo sodišče prve stopnje ta del tožbenega zahtevka zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka.
mediji – objava popravka – aktivna legitimacija za vložitev tožbe – prizadetost pravice ali interesa predlagatelja popravka
Objavljena prispevka ne polemizirata internih strankinih postopkov imenovanja lastne predsednice za kandidatko za evropsko komisarko, temveč zgodbo predstavita izključno z (za medij neprikrito etično spornega) vidika samoimenovanja A. A. kot predsednice vlade za ta položaj. Ker golo dejstvo, da je tožeča stranka v prispevkih (ne)posredno omenjena, za vzpostavitev materialne legitimacije po ZMed ne zadošča, tožeča stranka ni tista, ki je za vložitev tožbe za objavo popravka materialno aktivno legitimirana, zato s tožbenim zahtevkom ne more uspeti.
stečajni postopek - zakonski pobot po ZFPPIPP - procesni pobot - materialni pobot
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se za ugotavljanje pogojev pobota po določbi 261. člena ZFPPIPP smiselno uporablja določba 311. člena OZ, to je določba ki ureja pogoje, pod katerimi se lahko terjatvi pobotata. Te pogoje je ureditev iz 261. člena ZFPPIPP presegla.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožeča stranka zaradi pomanjkljive pasivne legitimacije tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala. Tožena stranka namreč ni izpodbijala celotnega posla verižnih kompenzacij (zlasti odpusta dolga v razmerju med tožečo stranko kot upnikom in tretjo osebo kot dolžnikom), saj bi lahko le na ta način od tretje osebe, ki je bila poleg pravdnih strank vključena v ta posel, zahtevala vrnitev 55.132,70 EUR s pp.
Zaradi tega bi moral stečajni dolžnik v konkretnem primeru s tožbo zajeti tudi tretjo osebo in s tožbenim zahtevkom izpodbijati celoten posel verižne kompenzacije. Z razveljavitvijo tega pravnega posla bi oživele obligacijske pravice, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti prejeti denarni znesek, saj tožena stranka ni prejela svoje terjatve s plačilom, ampak je ta terjatev prenehala z verižnim pobotom.
obveznost plačila - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - stroški za prevoz na delo in z dela
Tožnik je v spornem obdobju od januarja 2011 do junija 2011, ko je bil pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, opravil 1378 nadur, ki mu jih tožena stranka ni plačala. Poleg tega mu tožena stranka v spornem obdobju ni izplačala stroškov za prevoz na delo in z dela. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 42, 126, 130. OZ člen 49, 49/1. ZDR-1 člen 44, 137, 138/8. ZZZVZZ člen 31.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - pogodbeno dogovorjena plača - veljavnost pogodbe o zaposlitvi
V obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013 je med pravdnima strankama poleg veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto administratorja (z dogovorjeno plačo v višini 766,80 EUR bruto) veljala tudi pogodba o zaposlitvi za delovno mesto poslovne sekretarke, s katero je bila tožnici določena osnovna plača v višini 800,00 EUR neto. Zato je tožnica v spornem obdobju upravičena do plačila razlike med dejansko prejeto plačo in s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačo. Prav tako je tožnica upravičena do razlike med dejansko izplačano plačo in s pogodbama o zaposlitvi dogovorjeno plačo za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje kadrovsko - finančne službe oziroma za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje pisarne.
nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja. Eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti se razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.
obnova postopka - ničnost odločbe - obnovitveni razlog
V konkretni zadevi ni podan noben od taksativno določenih razlogov iz 267. člena ZUP/86, v katerih se odločba izreče za nično, niti ni verjetno izkazan obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP/86 (ni bilo navajano takšno novo dejstvo ali nov dokaz, ki ne bi bil znan ali uporabljen že v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku) ne obnovitveni razlog iz 7. točke 249. člena ZUP/86 (odločbe ni izdala oseba, ki takšne pravice ne bi imela), zaradi katerih bi bila mogoča obnova postopka, končanega s pravnomočno zavrnilno odločbo z dne 10. 6. 1994 (v zvezi s denarnim nadomestilom za čas brezposelnosti). Zato tožbeni zahtevek na odpravo upravnih aktov, s katerima sta bila zavrnjena zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe in predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 10. 6. 1994, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004150
ZGD-1 člen 33, 35. ZPP člen 133, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
zakoniti zastopnik družbe - prokurist - vročanje - veljavnost vročitve
Dejstvo, da tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika ne pomeni, da toženi stranki opravljene vročitve sodnih pisanj (vlog tožeče stranke in vabila na narok za glavno obravnavo) niso bile zakonite in pravilne.
Sodišče prve stopnje je navedbe prokurista iz vlog, ki jih je ta vlagal v imenu tožene stranke in v katerih je odgovarjal na vloge tožeče stranke in z njimi nasprotoval tožbenemu zahtevku, povzelo v trditveno podlago tožene stranke in jih dokazno presojalo, kar je le v korist tožene stranke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji v polni meri varovani interesi tožene stranke in njena pravica do izjavljanja.
ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
tožba - zavrženje tožbe - rok za sodno varstvo - zamuda roka
Tožnica je toženo stranko z dopisom z dne 19. 3. 2015 v skladu s 1. odstavkom 200. člena ZDR-1 pozvala, da izpolni svojo obveznost iz sklenjenega sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. V tem sporazumu se je tožena stranka zavezala, da bo tožnico po poteku projekta ponovno zaposlila pod enakimi pogoji za nedoločen čas, na enako ali enakovredno delovno mesto. Tožena stranka je tožnici odgovorila, da nova zaposlitev pri njej ni možna in da njen poziv štejejo za brezpredmeten in neutemeljen. Tožničin pooblaščenec je ta odgovor prejel 27. 3. 2015. Tožnica pa je tožbo, s katero je od tožene stranke zahtevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi, vložila šele 18. 5. 2015, kar je po izteku roka iz 2. odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (274. člen ZPP).