Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZUJF člen 168, 168/1. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 7.
obveznost plačila - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - javni uslužbenec
Zmotna je razlaga 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti na način, da se lahko razdalje med krajem bivanja in javnim prevoznim sredstvom oziroma delovnim mestom seštevajo, če posamezna razdalja znaša manj kot dva kilometra, skupno pa več kot dva kilometra. V primeru, da šele seštevek teh razdalj znaša več kot dva kilometra, javnemu uslužbencu ne gre posebna kilometrina v okviru povračila stroškov prevoza na delo, saj je poraba časa za običajno hojo na posameznih krajših relacijah v zvezi z uporabo javnega prevoza krita z normativom porabe časa v zvezi s tem. Ker je v konkretnem primeru šele seštevek razdalj (med krajem bivanja in prvim postajališčem vlaka ter med železniško postajo in delovnim mestom) znašal več kot 2 km, ni mogoče trditi, da javni prevoz z vlakom ni mogoč, in da bi bil tožnik zato upravičen do delne kilometrine na tej relaciji. V obravnavanem primeru tožnik namreč ne bi bil upravičen do delne kilometrine že zato, ker časovna izguba zaradi možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva tj. vlaka v eno smer ne bi bila daljša od ene ure. V konkretnem primeru javni prevoz z vlakom predstavlja mogočo in cenejšo obliko javnega prevoza, zato je tožnik upravičen le do povrnitve stroškov javnega prevoza z vlakom.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist lokalne samoupravne skupnosti – globa izrečena v hitrem postopku (s plačilnim nalogom) – višina neplačane globe
S posegom Ustavnega sodišča v določbe ZP-1, ki so urejale uklonilni zapor v določbi 19. člena je ostala le še določba, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (poleg določenega obsega in roka v katerem morajo biti opravljene), zato pravice storilca predlagati nadomestitev globe ni več mogoče vezati na pogoje za določitev uklonilnega zapora, ki so veljali do razveljavitve navedenih določb niti, da je postopek s plačilnim nalogom zasnovan kot posebno hitri postopek.
Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.
obveznost plačila - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - stroški za prevoz na delo in z dela
Tožnik je v spornem obdobju od januarja 2011 do junija 2011, ko je bil pri toženi stranki zaposlen kot voznik tovornega vozila, opravil 1378 nadur, ki mu jih tožena stranka ni plačala. Poleg tega mu tožena stranka v spornem obdobju ni izplačala stroškov za prevoz na delo in z dela. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
stečajni postopek - zakonski pobot po ZFPPIPP - procesni pobot - materialni pobot
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da se za ugotavljanje pogojev pobota po določbi 261. člena ZFPPIPP smiselno uporablja določba 311. člena OZ, to je določba ki ureja pogoje, pod katerimi se lahko terjatvi pobotata. Te pogoje je ureditev iz 261. člena ZFPPIPP presegla.
nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja. Eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti se razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.
Sporazum med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o socialnem zavarovanju člen 3, 7, 8, 8/, 21. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
starostna pokojnina - odmera - sporazum s Srbijo
Tožniku je bila v predsodnem postopku zakonito priznana in odmerjena samostojna starostna pokojnina glede na dopolnjenih 71 let starosti ter 37 let, 4 mesece in 23 dni pokojninske dobe, brez upoštevanja pokojninska dobe, dopolnjene v zavarovanju na temelju zaposlitve pri zveznem organu bivše SFRJ (4 leta). Ta pokojninska doba je bila dejansko dopolnjena pri nosilcu zavarovanja tedanje SR Srbije in ne pri pravnem predhodniku tožene stranke v bivši SR Sloveniji. Zvezni organi bivše SFRJ so imeli sedež na območju tedanje SR Srbije in so se zato tudi prispevki iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačevali tamkajšnjemu nosilcu zavarovanja. To pa je tudi razlog, da srbski nosilec zavarovanja v skladu z veljavnim mednarodnim Sporazumom med Republiko Srbijo in Republiko Slovenijo o socialnem zavarovanju, čas zaposlitve pri zveznih organih bivše SFRJ potrjuje kot svojo pokojninsko dobo. Zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih odločb in priznanje višje pokojnine z upoštevanjem pokojninske dobe, dopolnjene v zavarovanju na temelju zaposlitve pri zveznem organu bivše SFRJ, ni utemeljen.
vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve - vpliv pripojitve na pravice tretjih do prevzete družbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
ZGD določa pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register. Gre za materialnopravne posledice, ki nastanejo z dnem pripojitve in s pritožbo zoper sklep o vpisu pripojitve pritožnik ne more doseči učinka vzpostavitve takega registrskega stanja, kot je bil pred vpisom s pritožbo. S pripojitvijo nastanejo obligacijskopravne in premoženjskopravne posledice, ki so v tem, da se na novo družbo prenese celotno premoženje prevzete družbe, hkrati s tem pa prevzemna družba prevzema vse obveznosti prevzete družbe. Korporacijskopravne posledice pa se kažejo v tem, da prevzeta družba preneha, delničarji oziroma družbeniki prevzete družbe pa postanejo delničarji prevzemne družbe. Pravno varstvo na katerega opozarja pritožnik, to je varovanje njegove terjatve, je pritožniku zagotovljeno na podlagi tistih določil ZGD-1, ki določajo pravne posledice pripojitve. S pripojitvijo in prenosom prevzete družbe na prevzemno družbo upnikove pravice niso okrnjene, ker je prevzemna družba prevzela vse obveznosti prevzete družbe in nanjo preidejo pravice tretjih.
stroški postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku
Ker v ponovljenem postopku tožnici niso nastali dodatni stroški in gre ves čas za isto zadevo, sodišče pa je tožnici že v prvem postopku in nato še za pritožbeni postopek priznalo maksimalno po 20,00 EUR za stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev (ne glede na vrednost nagrade), v ponovljenem postopku tožnica do pavšalnega zneska v višini 20,00 EUR ni upravičena.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 351, 351/1, 358.
izrek - nasprotje v izreku - absolutna bistvena kršitev postopka
Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v neizpodbijani in zato že pravnomočni III. točki odrejena izdaja posamičnega upravnega akta o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, v izpodbijanem delu II. točke izreka pa med drugim sočasno izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Zato je pritožbeno sodišče zaradi odprave navedenega nasprotja spremenilo izpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od določenega datuma dalje in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Ker tožnica predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dopolnila z ustrezno dokumentacijo (o premoženjskem stanju) v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo tožnice pa je pravilno zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bila tožnica na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v ZST-1 niti v ZPP. ZST-1 v 12. členu določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke in ne upravni organ.
Sodišče pri porazdelitvi preživnine za mladoletna otroka med oba zavezanca upošteva tudi dejstvo, da bo pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka odpadlo na drugega zavezanca, kateremu je otrok dodeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 238, 238/2, 244. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nezmožnost za delo - bolniški stalež - absolutna bistvena kršitev postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Imenovani zdravnik je z izpodbijano odločbo odločil, da je zavarovanka (v tem sporu stranska intervenientka) od 11. 1. 2014 do 11. 4. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Pred tem pa je imenovani zdravnik z odločbo že odločil, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo. Do tega, da obstajata za isto obdobje dve različni odločitvi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo, lahko vpliva na odločitev o začasni nezmožnosti za delo, potem ko bo ugotovljeno, ali in kdaj ter v kakšnem obsegu je postala pravnomočna. Pri tem je pomembno, da je bilo s to odločbo odločeno le o tem, da je stranska intervenientka zmožna za delo od 11. 1. 2014, ni pa odločeno, do kdaj oziroma za katero obdobje po 11. 1. 2014. To pomeni, da je v primeru pravnomočnosti navedene odločbe ta odločba pravnomočna le glede datuma, to je 11. 1. 2014.
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja, ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
obnova postopka - oddaja vloge preko faksa - prejemna teorija
Ker za presojo pravočasnosti vloge, poslane po telefaksu, velja prejemna in ne oddajna teorija, bi za utemeljenost zahteve za obnovo postopka ne zadoščala izkazanost dejstva, da je dolžnik poslal ugovor, temveč bi moral izkazati, da je COVL njegov ugovor tudi dejansko prejel, česar pa s predloženimi in izvedenimi dokazi ni uspel izkazati.
rok za vložitev revizije - zamuda roka - zavrženje revizije
Po 1. odstavku 367. člena ZPP je revizijo dopustno uveljavljati v 30 dneh od vročitve drugostopenjske pravnomočne sodne odločbe. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju vloge je bil pritožniku vročen 10. 11. 2014. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije se je tako iztekel 10. 12. 2014. Ker je pritožnik revizijo vložil šele 8. 5. 2015, torej po poteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (374. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po 3. odstavku 200. člena ZDR-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
oddelitev s prevzemom – prevzem obveznosti – delitveni načrt – solidarni dolžniki – vpis oddelitve v sodni register – odgovornost za obveznosti prenosne družbe
Po določbi 636. člena ZGD-1, so za vse obveznosti družbe, nastale do vpisa oddelitve v sodni register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu. Zakon je torej z namenom varstva upnikov vzpostavil solidarno obveznost vseh družb, udeleženih v delitvi, glede vseh obveznosti prenosne družbe. Ni sporno, da je bila tožena stranka udeležena pri delitvi. To pa pomeni, da je solidarno odgovorna za vse obveznosti prenosne družbe. Njena odgovornost je omejena le po višini in sicer do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožeča stranka zaradi pomanjkljive pasivne legitimacije tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala. Tožena stranka namreč ni izpodbijala celotnega posla verižnih kompenzacij (zlasti odpusta dolga v razmerju med tožečo stranko kot upnikom in tretjo osebo kot dolžnikom), saj bi lahko le na ta način od tretje osebe, ki je bila poleg pravdnih strank vključena v ta posel, zahtevala vrnitev 55.132,70 EUR s pp.
Zaradi tega bi moral stečajni dolžnik v konkretnem primeru s tožbo zajeti tudi tretjo osebo in s tožbenim zahtevkom izpodbijati celoten posel verižne kompenzacije. Z razveljavitvijo tega pravnega posla bi oživele obligacijske pravice, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti prejeti denarni znesek, saj tožena stranka ni prejela svoje terjatve s plačilom, ampak je ta terjatev prenehala z verižnim pobotom.
Tožeča stranka je v tem individualnem delovnem sporu predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve na podlagi 270. člena ZIZ, s katero se tožeči stranki dovoljuje vpogled v službeni računalnik toženca, ki se nahaja v poslovnih prostorih tožeče stranke ter se tožečo stranko pooblašča, da vpogleda tudi vsebino službene elektronske pošte toženca pod določenim elektronskim naslovom. Ker tožeča stranka v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve zoper toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predlagane začasne odredbe.