IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM0022619
ZIZ člen 15, 29.b, 29.b/1, 29.b/2, 29.b/3. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 34.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - plačilni nalog- rok za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora
Čeprav je bila zadnji dan 15-dnevnega roka sobota (17. 1. 2015), se šteje, da je bila vročitev opravljena tega dne. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, ne upošteva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - alkotest - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem ko je bil določenega dne na delu pod vplivom alkohola. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker tožena stranka preizkusa z alkotestom ni opravila v skladu s postopkom, ki je natančno določen v navodilih, ni kršila postopka in je za presojo kršitve bistven samo rezultat alkotesta. V kolikor sam postopek ugotavljanja alkoholiziranosti ni bil izveden v skladu s postopkom, ki je določen v navodilih in če nadrejeni delavec, ki je preizkus odredil in priča pri izvedbi samega alkotesta izven prostorov delodajalca (v bolnišnici) nista bila prisotna, potem rezultata alkotesta ni mogoče upoštevati, saj postopek ni bil izveden v skladu z navodili.
V delovnem sporu lahko delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje z vsemi dokazi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva, torej tudi z zaslišanjem prič, ki so bile s delavcem v neposrednem stiku. ZDR-1 ZVZD ne določata posebnih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu. Glede zaznave tožnikove alkoholiziranosti so le nadrejeni delavci tožnika izpovedali, da so zaznali zadah po alkoholu, medtem ko ostale zaslišane priče zadaha niso zaznale, zato ugotovitve sodišča nižje stopnje ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga, ki bi nujno imele za posledico potrditev zatrjevanj tožene stranke in ne bi omogočale razumnih pomislekov oziroma izključevale možnosti drugačne presoje. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izpovedi ostalih prič in do pisne izjave sodelavcev. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZDR-1 člen 88. ZPP člen 142, 142/3, 142/4. ZDR člen 118. ZDoh-2 člen 4, 27, 27-5, 37, 37/1, 37/1-5, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu - odškodnina - davki - prispevki
Sodišče prve stopnje je pravilno razvezalo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko, z dnem 30. 11. 2011, ker se je tožnik s 1. 12. 2011 zaposlil pri drugem delodajalcu. Neutemeljene so trditve tožene stranke, da sodišče prve stopnje ne bi smelo razvezati pogodbe o zaposlitvi in odločiti o odškodnini, ker zaradi upokojitve reintegracija tožnika ne bi bila možna. Dejstvo, da je kasneje prišlo do izpolnitve pogojev za upokojitev, ko je bil tožnik prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, ne more vplivati na zakonitost sodne razveze.
Tožena stranka je od odškodnine po 118. členu ZDR dolžna plačati davke in prispevke in nato tožniku izplačati neto znesek. Odškodnina na podlagi 118. člena ZDR je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se po 5. točki 1. odstavka 37. člena ZDoh-2 šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Ta odškodnina ni zajeta med prejemke, od katerih se dohodnina ne plača (5. točka 27. člena Zdoh-2), saj ne gre za odškodnino zaradi osebnih poškodb ali škode na osebnem premoženju, pač pa za posebno vrsto odškodnine namesto reintegracije, ki se šteje v izplačilo v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zavezanec za plačilo davka je delavec sam (4. člen ZDoh-2). Po 3. odstavku 125. člena ZDoh-2 je plačnik oseba, ki izplačuje dohodke, v konkretnem primeru delodajalec. Ob izplačilu odškodnine se zato po navedeni zakonski podlagi sme naložiti plačniku izplačljivega dohodka, da od bruto zneska plača davek.
protipravnost ravnanja - storitev ali opustitev - na splošno nedopustno ravnanje, ki ni prepovedano s pravno normo ali aktom upravnega organa - razpoka ob robniku pločnika - padec - zlom - stopalnice - nepravočasne navedbe o soprispevku tožnice
Za civilnopravno odškodninsko odgovornost zadošča že takšno ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno in zato ni potrebno, da bi bilo s pravno normo ali aktom upravnega organa posebej prepovedano oziroma na tej osnovi naložena odstranitev protipravnega stanja oziroma vzpostavitev drugačnega stanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV -CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM0022622
SPZ člen 2. ZIZ člen 270.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - dopustnost civilne delitve skupnega premoženja zakoncev v pravdnem postopku - neznatna škoda - nekonkretiziranost trditev
Spor na plačilo denarnega zneska ne more biti stvarno pravne narave. V 2. členu SPZ so stvarne pravice taksativno naštete (lastninska pravica, zastavna pravica, služnost, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica), zato spor o plačilu denarnega zneska ni stvarnopravne narave.
Toženec je pri izračunu minimalnega dohodka tožnice in uporabnikov stanovanja upošteval vseh pet uporabnikov stanovanja, kot jih je tožnica uveljavljala z vlogo. Ugotovljeni dohodek uporabnikov stanovanja, upoštevajoč pet oseb, presega cenzus, določen za pridobitev subvencije najemnine za neprofitno najemnino. Zato tožnica ni upravičena do subvencionirane najemnine.
oddelitev s prevzemom – prevzem obveznosti – delitveni načrt – solidarni dolžniki – vpis oddelitve v sodni register – odgovornost za obveznosti prenosne družbe
Po določbi 636. člena ZGD-1, so za vse obveznosti družbe, nastale do vpisa oddelitve v sodni register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu. Zakon je torej z namenom varstva upnikov vzpostavil solidarno obveznost vseh družb, udeleženih v delitvi, glede vseh obveznosti prenosne družbe. Ni sporno, da je bila tožena stranka udeležena pri delitvi. To pa pomeni, da je solidarno odgovorna za vse obveznosti prenosne družbe. Njena odgovornost je omejena le po višini in sicer do višine vrednosti premoženja, ki ji je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšane za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva po 3. odstavku 200. člena ZDR-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
Čeprav je tožena stranka izpodbijani upravni odločbi sama odpravila še pred končanjem tega sodnega postopka in je s tem odpadel tudi pravni interes za vloženo tožbo, se v okoliščinah konkretnega primera ne more razrešiti odgovornosti za povzročene stroške tožnici. Sodna praksa za krivdno ravnanje šteje tudi neprivolitev tožene stranke v umik tožbe potem, ko je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnica je v pisni vlogi izrecno izjavil, da tožbo iz spora o glavni stvari umika, vendar je tožena stranka umiku nasprotovala, zato mora skladno s 156. členom ZPP tožnici povrniti nastale stroške postopka.
Ker tožnica predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni dopolnila z ustrezno dokumentacijo (o premoženjskem stanju) v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo tožnice pa je pravilno zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bila tožnica na podlagi prošnje za brezplačno pravno pomoč upravičena tudi do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v ZST-1 niti v ZPP. ZST-1 v 12. členu določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke in ne upravni organ.
rok za vložitev revizije - zamuda roka - zavrženje revizije
Po 1. odstavku 367. člena ZPP je revizijo dopustno uveljavljati v 30 dneh od vročitve drugostopenjske pravnomočne sodne odločbe. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju vloge je bil pritožniku vročen 10. 11. 2014. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije se je tako iztekel 10. 12. 2014. Ker je pritožnik revizijo vložil šele 8. 5. 2015, torej po poteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno (374. člen ZPP).
Sodišče pri porazdelitvi preživnine za mladoletna otroka med oba zavezanca upošteva tudi dejstvo, da bo pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka odpadlo na drugega zavezanca, kateremu je otrok dodeljen.
ZIZ člen 15. ZPP člen 2, 2/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - obrazložitev sklepa - pravno pomembne okoliščine - dobiček - bilančni dobiček - več transakcijskih računov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podatki o premoženjskem stanju - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - podredni zahtevek - vezanost na zahtevek - opredelitev zahtevka
Dolžnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj posluje z dobičkom in ima odprtih več transakcijskih računov, ki niso blokirani, nanje pa je v zadnjih treh mesecih tudi imel prilive.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti.
V primeru, ko dolžnik izrecno in jasno zaprosi zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne (tudi) za odlog plačila ali obročno plačilo takse, v zvezi s tem pa tudi ne postavi nobene trditvene podlage, od sodišča ne more pričakovati, da bo odločalo tudi o tem.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 351, 351/1, 358.
izrek - nasprotje v izreku - absolutna bistvena kršitev postopka
Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v neizpodbijani in zato že pravnomočni III. točki odrejena izdaja posamičnega upravnega akta o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine, v izpodbijanem delu II. točke izreka pa med drugim sočasno izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Zato je pritožbeno sodišče zaradi odprave navedenega nasprotja spremenilo izpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da je tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od določenega datuma dalje in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
nagrada in stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu ne more biti lastna dokazna ocena stranke glede izvedenskega mnenja. Eventuelne nepravilnosti oziroma nepopolnosti se razčistijo v nadaljnjem postopku, takšnega predloga pa s strani skrbnika drugotožene stranke ni bilo.
stroški postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku
Ker v ponovljenem postopku tožnici niso nastali dodatni stroški in gre ves čas za isto zadevo, sodišče pa je tožnici že v prvem postopku in nato še za pritožbeni postopek priznalo maksimalno po 20,00 EUR za stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev (ne glede na vrednost nagrade), v ponovljenem postopku tožnica do pavšalnega zneska v višini 20,00 EUR ni upravičena.
vzrok invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - pravnomočno ugotovljen vzrok invalidnosti
Zaradi istega dogodka in stanja, ki je predstavljalo podlago za invalidnost, ugotovljeno v pravnomočnih odločbah in sodbah, ob dejstvu, da v postopku zaradi kontrolnega pregleda ni bilo ugotovljenih nobenih sprememb v zdravstvenem stanju, ni podlage za ponovno ugotavljanje pravnomočno ugotovljenega vzroka invalidnosti.
Namen predhodnih odredb je res zavarovanje terjatev upnika za primer, da bi bila kasneje terjatev onemogočena, vendar je to zavarovanje vedno le pogojno, treba pa je upoštevati tudi posebno ureditev stečaja in temeljna načela, ki veljajo v stečajnem postopku, predvsem načelo enakega obravnavanja upnikov. V trenutku začetka stečaja terjatev tožnika še ni bila pravnomočno ugotovljena in zato tudi še niso bili izpolnjeni pogoji za izvršbo (ter s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno).
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZUJF člen 168, 168/1. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 7.
obveznost plačila - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - javni uslužbenec
Zmotna je razlaga 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti na način, da se lahko razdalje med krajem bivanja in javnim prevoznim sredstvom oziroma delovnim mestom seštevajo, če posamezna razdalja znaša manj kot dva kilometra, skupno pa več kot dva kilometra. V primeru, da šele seštevek teh razdalj znaša več kot dva kilometra, javnemu uslužbencu ne gre posebna kilometrina v okviru povračila stroškov prevoza na delo, saj je poraba časa za običajno hojo na posameznih krajših relacijah v zvezi z uporabo javnega prevoza krita z normativom porabe časa v zvezi s tem. Ker je v konkretnem primeru šele seštevek razdalj (med krajem bivanja in prvim postajališčem vlaka ter med železniško postajo in delovnim mestom) znašal več kot 2 km, ni mogoče trditi, da javni prevoz z vlakom ni mogoč, in da bi bil tožnik zato upravičen do delne kilometrine na tej relaciji. V obravnavanem primeru tožnik namreč ne bi bil upravičen do delne kilometrine že zato, ker časovna izguba zaradi možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva tj. vlaka v eno smer ne bi bila daljša od ene ure. V konkretnem primeru javni prevoz z vlakom predstavlja mogočo in cenejšo obliko javnega prevoza, zato je tožnik upravičen le do povrnitve stroškov javnega prevoza z vlakom.