Tožnik (vodja službe pri toženi stranki) je neutemeljeno podpisal zahtevnico za javni razpis, ki ni bil potreben in je najmanj dva računa neupravičeno likvidiral, saj je vedel, da bi moralo biti popravilo avtomobila izvedeno pri drugem serviserju. Tožnik je s tem naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Glede na to, da za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zadošča že to, da je podana kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, za odločitev ni bistveno, ali so bili v njegovem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja iz 240. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti). Podan pa je tudi zakonski razlog iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, in sicer, da delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, saj je bil tožnik, kot vodja službe, oseba, ki bi morala dosledno spoštovati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja ter upoštevati sklenjene pogodbe tožene stranke za servisiranje. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
predlog državnega tožilstva za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - sprejem s privolitvijo - pritožba državnega tožilstva - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Predlog za sprejem osebe, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je utemeljen le v primeru, da zakoniti zastopnik privolitve za sprejem ne poda. V primeru privolitve zakonitega zastopnika se šteje, da je oseba v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda prostovoljno. V tem primeru se oseba v socialnovarstveni zavod namesti na podlagi dovoljenja zakonitega zastopnika, sodišče pa pogoje za sprejem – zaradi sodne kontrole odvzema prostosti – presoja šele po namestitvi.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - neznatna škoda - pravni standard
Tožnik je uspel izkazati verjeten obstoj njegove denarne terjatve, ki izvira iz skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Toženka je ugovarjala le višini denarnega zneska, do katerega bi bil tožnik upravičen po nakazilu kupnine ob prodaji stanovanja, za katerega je toženka sklenila pogodbo o leasingu. ... Za izkaz verjetnosti terjatve povsem zadošča, kar je tožnik navajal in predlagal v tožbi ter predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je sodišče v pretežnem delu sledilo ugovoru toženke in skoraj prepolovilo denarni znesek, za katerega je tožnik zahteval zavarovanje s prepovedjo izplačila dolžnikovemu dolžniku. Točna višina denarne terjatve tožnika in utemeljenost trditev pravdnih strank v zvezi s tem pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve o glavni stvari.
Izraz neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014508
ZDR člen 184.
nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da njena krivdna odgovornost ni podana zgolj na podlagi dejstva, da je kršila določena pravila o varnosti in zdravju pri delu, ne da bi bila izkazana vzročna zveza med temi kršitvami in nastopom škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje pri raziskovanju vzroka za tožnikov padec z dvižne ploščadi tovornjaka ni ugotavljalo pravno pomembnega dejstva, kakšen je bil pravilen oziroma pri toženi stranki običajen način raztovarjanja palet s tovornjaka, ki je v zadnjem delu deloma pokrit s ponjavo. Za ugotovitev vzroka padca tožnika je bistveno, ali je tožnik svoje delo (raztovarjanje palet s tovornjaka) opravljal na način, kakršen je bil pri toženi stranki običajen, ali pa je del ponjave dvigoval oziroma odmikal, ne da bi bilo to za opravljanje dela nujno. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča je ostalo dejansko stanje v zvezi z zakonskimi predpostavkami za odškodninsko odgovornost tožene stranke nerazjasnjeno. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem (ugodilnem) delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožeča stranka je v predmetnem individualnem delovnem sporu zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi plačila odškodnine, vračila stroškov usposabljanja in povračila zneskov v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ker je bila zaradi toženkinega protipravnega ravnanja oškodovana, toženki pa je delovno razmerje prenehalo po njeni krivdi zaradi hujših kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka delovnega spora med tožnico in toženko, ki se vodi pod drugo opravilno številko, ker je ugotovilo, da je odločitev o tožbenem zahtevku v predmetnem sporu odvisna tudi od vprašanja, ali je bila toženki (tožnici v drugem delovnem sporu) zakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, kar je tudi predmet drugega delovnega spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082641
ZIZ člen 26, 272.
izdaja regulacijske začasne odredbe - primerna začasna odredba - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - uveljavljanje neveljavnosti pogodbe v pravdi - v teku že izvršilni postopek na podlagi notarskega zapisa - izterjava plačila v izvršilnem postopku - začasno zadržanje učinkovanja notarskega zapisa - poseg v izvršilni postopek
Tožeča stranka toži na ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe, pogodbe o zastavi nepremičnine in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Iz tožbe pa je sodišče ugotovilo, da je v teku izvršilni postopek na podlagi notarskega zapisa in sicer na plačilo celotnega dolga, ker je banka zaradi neplačevanja dveh zaporednih obrokov in neuspešnega opomina, od pogodbe odstopila. V taki procesni situaciji ne more tožeča stranka v pravdi doseči prekinitev izvršbe oziroma „začasno zadržanje učinkovanja notarskega zapisa“. Ne gre za regulacijsko začasno odredbo ampak poseganje v izvršilni postopek.
Ker je v izvršbi po trditvah tožeče stranke položaj takšen, da je toženka od kreditne pogodbe že odstopila in terja izvršbo celotnega zneska, je pogodba prenehala. Sodišče zato pravilno ugotavlja, da plačevanja anuitet ni več mogoče zadržati. Sodišče pravilno ugotavlja, da mora tožnica zadržanje izvršilnega postopka doseči z inštituti, ki jih določa ZIZ. S tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlagana začasna odredba ni primerna za zavarovanje nedenarne terjatve.
ZSPJS člen 3, 3/3. ZJU člen 1, 1/2, 1/2-3, 3/3, 16, 16/3. ZKGZ člen 2, 21, 21/7, 22. Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskega proračuna člen 3, 3/2, 3/2-4.
Tožnik in tožena stranka sta se v individualni pogodbi o zaposlitvi med drugim dogovorila, da ima tožnik po prenehanju mandata predsednika zbornice (ki je pravna oseba javnega prava) pravico do nadomestila plače, vse dokler se ne zaposli oziroma najdlje eno leto po prenehanju mandata. Ker bi bila z izplačilom tega nadomestila obremenjena tudi javna sredstva, je določba v individualni pogodbi o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko v delu, v katerem tožniku daje pravico do nadomestila plače po prenehanju mandata predsednika zbornice, v nasprotju z zavezujočo določbo 3. odstavka 16. člena ZJU. Ta namreč določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Pogodba oziroma pogodbeno določilo, ki nasprotuje prisilnim predpisom, je glede na 1. odstavek 86. člena OZ nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svoje obveznosti, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Zato je odločitev tožene stranke, da tožnik ni upravičen do izplačila nadomestila plače za delovno mesto predsednika zbornice po prenehanju mandata, pravilna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Tožnica je bila pri pri toženi stranki zaposlena na podlagi štirih pogodb o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotne delavke. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni podan zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, naveden v pogodbi o zaposlitvi (nadomeščanje začasno odsotne delavke), saj tožnica ni nadomeščala odsotne delavke. Pogodba o zaposlitvi s tožnico je bila tako sklenjena v nasprotjus 1. alinejo 52. člena ZDR in se zato na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
Tožnica je huje kršila obveznost iz delovnega razmerja, ko je podala lažno izjavo glede kraja, iz katerega naj bi se vozila na delo in z dela, čeprav je v resnici na delo večinoma prihajala iz drugega naslova. Tožničino ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Netočni podatki so bili dani z namenom uveljavljanja prevoznih stroškov, torej z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S posredovanjem neresničnih podatkov je tožnica naklepoma huje kršila tudi 36. člen ZDR-1 o obveznosti obveščanja in 37. člen ZDR-1 o prepovedi škodljivega ravnanja. Zato je podan tudi odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-3.
izvedenec - nagrada - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja
Prvi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna in izjemno zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij in obsežne analize in preračune, ki upravičujejo nagrado v najvišji višini. Izvedenec mora zato v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo zelo zahtevno. Ker v predmetni zadevi sodni izvedenec v priglasitvi stroškov oziroma nagrade ni navedel nobenih dejstev ali predlagal dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upoštevajoč pravne standarde izvedensko mnenje treba oceniti kot zelo zahtevno, mu že zato ni mogoče priznati priglašene nagrade za pisno izdelavo mnenja kot zelo zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek nagrade, ki pripada izvedencu, znižalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070939
OZ člen 75, 199, 766. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
mandatna pogodba ‒ pooblastilo za sklenitev mandatne pogodbe ‒ obličnost ‒ ustna sklenitev ‒ poslovodstvo brez naročila ‒ spor majhne vrednosti ‒ pritožbeni razlogi ‒ nedovoljene pritožbene novote
Določbe 766. člena OZ in naslednjih, s katerimi je urejena mandatna pogodba, ne predpisujejo, da mora biti mandatna pogodba sklenjena v pisni obliki. Posledično tudi ni potrebno, da pooblastitelj podeli pooblaščencu pisno pooblastilo za sklenitev mandatne pogodbe (75. člen OZ).
obveznost plačila - neupravičeni odbitki pri plači - reges za letni dopust
ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadržanja izplačila, so neveljavna. V 2. odstavku istega člena je določeno, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožnik za odtegljaje od plače (za stroške telefona, ki so presegali 20,00 EUR) toženi stranki (delodajalcu) ni dal pisnega soglasja. Tožena stranka neutemeljeno ugovarja, da je imela veljaven akt, na podlagi katerega je bila upravičena pri mesečnem izplačilu plače za pretekli mesec odtegniti stroške službenega telefona, ki so presegali 20,00 EUR. Pravna praksa in teorija namreč stojita na stališču, da delavec ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve in da interni akt delodajalca oziroma določbe v pogodbi o zaposlitvi ne nadomeščajo izrecnega soglasja delavca. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo zneskov iz naslova neupravičenih odbitkov pri plači utemeljen.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Čeprav ZIZ izrecno ne ureja ureditvene (regulacijske) začasne odredbe in pogojev za njeno izdajo, pa v ustaljeni sodni praksi ni dvoma, kakšen je namen tovrstnih začasnih odredb in kdaj je njihova izdaja dopustna.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 20, 38, 45. ZDR-1 člen 111, 111/3.
dodatek za delovno dobo - odškodnina za izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka
Tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožniku v spornem obdobju izplačala dodatek za delovno dobo, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ker je tožnik zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, je na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 upravičen do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
vpis lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - razdružitev solastnine - zakonita zastavna pravica
Tako tedaj veljavni drugi odstavek 124. člena ZNP (Ur. l. SRS, št. 30/86) kot sedaj veljavni šesti odstavek 70. člena SPZ (Ur.l. RS, št. 87/2002) imata vsebinsko enako določbo o tem, da imajo solastniki, ki jim po sklepu o delitvi nepremičnina ne pripada, na njej zastavno pravico, dokler jim ni izplačana vrednost njihovega deleža, ki so jim ga dolžni izplačati drugi solastniki. Gre za zakonito zastavno pravico, vendar pa v obravnavanem primeru zahtevi pritožnikov, naj se zastavna pravica vpiše v njuno korist, ni mogoče ugoditi. Zemljiškoknjižno sodišče namreč odloča o vpisih le na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa (in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom). V konkretnem primeru bi bil zato vpis hipoteke možen le v primeru, če bi sklep nepravdnega sodišča opr.št. N 323/91 v izreku vseboval ugotovitev o obstoju zastavne pravice.
Na zakonitost izvedenega zagovora ne vpliva, če delodajalec ne navede izrecnega člena Kazenskega zakonika ali navede napačni člen na podlagi opisa kršitve delovnih obveznosti, saj lahko sodišče samo, na podlagi opisa kršitve presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja in katerega.
Tožnik je s svojimi ravnanji (da je svojo ženo udaril tako, da je imela počeno ustnico in ji je tekla kri; da je s kladivom razbil njen telefon ter ji grozil, da bo naslednjič razbil njeno glavo; da jo je zgrabil za lase in vlekel izpod tuša ter na drug način zalezoval) pri oškodovanki (zdaj že bivši partnerki) povzročil občutke resne ogroženosti in vznemirjenosti, zaradi česar se je bala za svojo varnost. S pravnomočno obsodilno sodbo je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika v delu, kjer obravnavana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev v kazenskem postopku. Tožnik je s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1, zato je podan odpovedni razlog po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z očitanimi ravnanji je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Z ozirom, da pogodbenika ob sklenitvi sporne pogodbe nista mogla vedeti, kolikšna bo obveznost tožene stranke, zaključka o tem, da sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja simuliran pravni posel, ki prikriva darilni namen spornega razpolaganja (50. člen OZ), ni mogoče sprejeti.
Veljavno sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhajajoč iz določb 557. člena do 563. člena OZ, ki normirajo ta pogodbeni tip, sodelovanje oziroma soglasje zakonitih dedičev preživljanca ne pogojuje.
odškodninska odgovornost upravljavca javnih cest – redno vzdrževanje javnih cest – koncesija – alternativna vzročnost – solidarna odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – primarni strah – poškodba vratne hrbtenice
S prenosom obveznosti rednega vzdrževanja s koncesijsko pogodbo na koncesionarja se upravljavec javne ceste ne razbremeni odškodninske odgovornosti za opustitev obveznosti v zvezi z rednim vzdrževanjem cest.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZJSRS člen 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu A d. o. o. - v stečaju prenehalo dne 3. 8. 2012 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice (iz razlogov na strani delodajalca). Stečajni postopek nad tem delodajalcem pa se je začel 28. 12. 2012, torej po tem, ko je tožnici delovno razmerje že prenehalo. Tožnica je zahtevo za priznanje pravic na Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS naslovila šele 28. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je Javni jamstveni in preživninski sklad RS tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgel kot prepozno.
ZIZ člen 42. ZPP člen 9, 11, 133, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje subjektu vpisa v sodni register - nadomestna vročitev - fikcija vročitve - načelo dobre vere in poštenja - prepoved zlorabe pravic v postopku
Dolžnica kot družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register in se ji kot taki sodne odločbe vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Če vročitev na ta način in v skladu s 133. členom ZPP ni možna, je treba tudi pri pravnih osebah nadomestno vročitev opraviti tako, da se na naslovu iz registra, kjer vročitve ni bilo mogoče opraviti, pusti obvestilo o vročitvi, nato pa še pisanje.
Skladno z načelom dobre vere in poštenja stranka, ki sama ve, na katerem naslovu nasprotna stranka - pravna oseba posluje oz. je dejansko dosegljiva, ne more predlagati vročanja po fiktivnem naslovu iz sodnega registra.