zavarovanje avtomobilske odgovornosti – prostovoljno zavarovanje – zavarovanje AO plus – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – tehnična brezhibnost vozila
Materialnopravno pravilno je stališče prvega sodišča, da je tožnik zaradi vožnje vozila, ki ni bilo tehnično brezhibno, izgubil pravice iz AO-plus zavarovanja (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb).
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.
ZD člen 135, 135/2, 163, 208, 210, 210/3. ZPP člen 314, 315.
zapuščinski postopek - vmesni sklep o dedovanju - spor o uporabi prava - delni sklep - enoten sklep o dedovanju - dedna izjava - obličnost - konkludentno dejanje - ukrep tekoče uprave
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega ali delnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. člena ZD o subsidiarni uporabi določb ZPP (315. in 314. člen).
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje služnosti – priposestvovalna doba – dokazna ocena
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi prejšnja lastnika izvrševala posest spornega dela gozda, sam pa (morebitne) posesti ni izvrševal v obdobju, potrebnem za priposestvovanje, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev lastninske pravice pravilna.
Ker pritožba ni izpodbila zaključka sodbe, da tožnik ni dokazal, da bi njegovi predniki uporabljali sporno pot, sam pa glede na to, da je že v letu 1998 nastal spor o poteku poti, služnostnih ravnanj, ki bi mogla biti podlaga za priposestvovanje služnosti, ni izvrševal potrebno dobo, je pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev obstoja zatrjevane služnosti.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 240/3, 240/3-3, 300, 300/1, 302, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/2, 308/3. ZIZ člen 270, 270/2.
preizkus terjatev – napotitveni sklep – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika – ločitvena pravica – dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – prenehanje članstva v agrarni skupnosti – pravila agrarne skupnosti – obvestitev občine – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – pravica do udeležbe v postopku – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082610
ZIZ člen 3, 9, 177, 241, 272, 272/2. OZ člen 255, 257. ZPP člen 7, 214.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izvzem nepremičnin iz izvršbe - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - načelo sorazmernosti - namen zavarovanja - vrednost nepremičnine - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - ravnanje dolžnika - darilo - ustanovitev zemljiškega dolga - rok za vložitev tožbe
Ker za odločanje v fazi postopka izdaje začasne odredbe glede vrednosti zaščitene kmetije velja nižji dokazni standard verjetnosti, pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vrednosti parcel, ki jo je sodišče ugotavljalo na podlagi podatkov GURS, ni utemeljen.
Sodišče zavarovanja na dveh parcelah ni dovolilo, ker gre za gospodarska poslopja, ki jih toženec nujno potrebuje za preživljanje, kar je v skladu z določilom 177. člena ZIZ v zvezi z določilom 241. člena ZIZ iz zavarovanja izvzeto. Na ostalih v sklepu naštetih nepremičninah pa zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker gre za nesorazmernost zavarovanja.
Višina dolžnikovega dolga ustreza seštevku vrednosti nepremičnin, na katerih je dovoljeno zavarovanje. Pritožbeni očitek, da predmet zavarovanja precej presega samo vrednost denarne terjatve tožnice, zato ni utemeljen.
Ker pomanjkljive trditvene podlage ni moč nadomestiti z zaslišanjem stranke ali postavitvijo izvedenca kmetijske stroke, očitek, ki graja zavrnitev navedenih dokazov, ni utemeljen.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor, o katerem odloča isto sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
objava popravka - nesorazmerna dolžina zahtevanega popravka - nezanikanje navedb v obvestilu - odklonitveni razlogi - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo.
Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden. Tožnica s svojim besedilom (...) ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053476
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o u vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo – enako varstvo pravic – pravica do izjave – kontradiktornost postopka
Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082612
OZ člen 3, 15, 20, 20/3, 51, 51/1, 54, 54/1, 569. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - oblika sklenitve pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pogodba o projektnem financiranju - veljavnost pogodbe - obstoj pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe - odstop od pogajanj - nepoštena pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - pravica do enakega varstva pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - obrazložitev - argumentacija sodbe - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narava kršitve
Ker lahko kreditno pogodbo sklene le banka, je bila sporna pogodba, ki jo stranke in sodišče imenujejo kreditna pogodba, lahko zgolj posojilna pogodba. To pogodbo ureja OZ v VIII. poglavju. Za njeno sklenitev oblika ni predpisana, zato je veljavno sklenjena tudi ustno sklenjena pogodba. OZ pogodbe o projektnem financiranju, ki naj bi bila med toženko in odstopnico sklenjena kot krovna pogodba, ne ureja. Gre torej za eno izmed t. i. inominatnih (brezimenskih) pogodb. Splošno pravilo, ki velja tudi za gospodarske pogodbe, je, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen, če zakon določa drugače, ali če se pogodbeni stranki sporazumeta, naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Ker pozitivno pravo ne določa posebnih pravil za pogodbo o projektnem financiranju, stranki pa sporazuma, da bo oblika pogoj za veljavnost nista zatrjevali, splošno pravilo o veljavnosti ustne pogodbe velja tudi zanjo.
Pravici do enakega varstva pravic ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Za škodo odgovarja stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 41, 49, 49-1, 52.
nagrada in stroški izvedenca – prevoz za prevzem in predajo spisa – zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec je upravičen do potnega stroška za prevzem in oddajo spisa pri sodišču zaradi izdelave izvedenskega mnenja, saj je bilo to opravilo v zvezi z njegovim delom.
razdelitev stečajne mase – splošna razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – najemna pogodba – zastava dolžnikovih terjatev – ločitvena pravica – najemnina – odpoved najemne pogodbe in sklenitev nove
Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nagrada stečajnega upravitelja – pravica do pritožbe družbenika – pravica do pritožbe direktorja – položaj in pristojnosti upravitelja
ZFPPIPP nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnica kot družbenica in (bivša) direktorica stečajnega dolžnika pravico vložiti pritožbo zoper sklep o nagradi stečajnega upravitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070925
SZ-1 člen 26, 49, 49/1, 53, 53/2, 64 – 67. OZ člen 772. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
pogodba o upravljanju – aktivna legitimacija upravnika – mandatna pogodba – veljavnost pogodbe – obveznosti do izvajalcev storitev – razporeditev dokaznega bremena – pravica etažnega lastnika do vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami in v stanje rezervnega sklada – lex specialis – poplačilo stroškov iz rezervnega sklada – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pobotni ugovor – preplačila
Toženka se neutemeljeno sklicuje na uporabo pravil OZ o mandatni pogodbi, saj je SZ-1 v odnosu do OZ specialni predpis, ki vprašanje upravnikovega poročanja o stanju poslov v 64. do 67. členu SZ-1 ureja na drugačen način, kot to določa OZ.