Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnine - fizična delitev - delitev v naravi - upravičen interes - prevzemni interes - začasno soglasje k predlogu za delitev nasprotne udeleženke - dotedanja uporaba dela nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZPP člen 141a, 141a/6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 27/2.
sklep o umiku ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - elektronska vloga - priponka - elektronsko pisanje sodišča - oblika vročitve - elektronska vročilnica - informacijski sistem e-sodstvo - skrbnost povprečne osebe
Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.
Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.
stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – prijava izločitvene pravice več upnikov na isti stvari – preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – dodatni končni seznam preizkušenih terjatev – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pravne posledice priznane izločitvene pravice – dokončno priznana izločitvena pravica
Če upravitelj prizna več upnikom izločitveno pravico, sodišče v sklepu o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena pravica na isti stvari priznana več upnikom. Sodišče, ki izda sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, materialnopravno ne presoja izjave upravitelja ali ugovora upnikov o prerekanju terjatve.
Sodišče v sklepu o preizkusu izločitvenih pravic v primeru, če je izločitvena pravica dokončno priznana, odloči o pravnih posledicah priznane izločitvene pravice.
nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - pravdni stroški - naključje
Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075806
ZIZ člen 24, 24/3, 198, 201, 201/1, 201/3, 208. SPZ člen 148, 148/2, 154. ZZK-1 člen 87, 87/3, 88, 88/1, 88/3.
izvršba na nepremičnino – poplačilo upnikov – vrstni red terjatev – čas pridobitve zastavne pravice – prenos hipoteke – prisilna hipoteka – sprememba upnika
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice.
Dejstvo, da v zemljiški knjigi po vstopu novega upnika v izvršilni postopek v pristopni zadevi ni bila vpisana sprememba imetnika hipoteke, na pravni položaj upnika v vodilni zadevi kot pritožnika ne vpliva, saj ni odločilna oseba upnika, temveč vrstni red terjatve. Za pritožnika je povsem nepomembno, ali se terjatev poplača prvotnemu ali novemu upniku iz pristopne zadeve, odločilno je, da terjatev, zavarovana s hipoteko, ni prenehala.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
ZIZ člen 41, 41/8, 61, 61/2, 62, 62/2. ZIZ-J člen 10, 10/2, 83, 83/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - prehodne določbe ZIZ-J
Za primer, da sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, je le upniku dana možnost, da v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Dolžniku pa zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma ni dana možnost ugovornega uveljavljanja sodne nepristojnosti. Navedena določba je bila v ZIZ vnesena z ZIZ-J, uveljavljenim 30. 7. 2014, ki pa se na podlagi 2. odstavka 83. člena ZIZ-J niti še ne uporablja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083175
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 31, 31/1, 41, 86. OZ člen 59. SPZ člen 23, 40, 49. ZTLR člen 33.
materialno procesno vodstvo – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek – nedopustnost zavarovanja – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – lastninska pravica v pričakovanju – overjeno zemljiškoknjižno dovolilo – sklenitev razpolagalnega pravnega posla – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – določljivost nepremičnine – nepogojna dovolitev vknjižbe – vzpostavitev etažne lastnine
V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem dovolilu ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva 1. odstavek 31. člena ZZK-1. V teh primerih za ugotovitev obstoja razpolagalnega posla zadošča, da je nepremičnina označena tako, da je določljiva.
objava popravka - nesorazmerna dolžina zahtevanega popravka - nezanikanje navedb v obvestilu - odklonitveni razlogi - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Zahtevani popravek ni nesorazmerno daljši od obvestila, na katerega se nanaša, zato ta razlog za zavrnitev njegove objave ni podan. Obvestilo obsega 1523 besed oz. 3348 znakov s presledki, zahtevani popravek pa 242 besed oz. 1507 znakov s presledki. Treba je upoštevati celotno osnovno besedilo, saj se celotno (posredno) nanaša na tožnico, ne pa gledati samo posameznih stavkov in izsekov, ki jo eksplicitno omenjajo.
Tožnica s popravkom podaja svoje trditve o (ne)resničnosti dejstev, ki so v teh postopkih očitno sporna. To tudi po presoji pritožbenega sodišča presega to, čemur se reče popravek v širšem smislu, in je po ZMed dovoljen oz. predviden. Tožnica s svojim besedilom (...) ne odgovarja na objavljeno besedilo, ampak terja dostop do medija, do česar pa nima pravice, saj je zagotovljena uredniška svoboda oz. avtonomija ustvarjanja medijskih vsebin oz. programov.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
predujem za kritje stroškov stečajnega postopka – prenos prijavljene terjatve – pravica do vrnitve založenega zneska predujma – predlagatelj postopka
S tem, ko je N. d.d. prijavljeno terjatev odstopila DUTB d.d., je sicer DUTB postala nova upnica prijavljene terjatve po kreditni pogodbi z dne 9. 1. 2007, ki je bila s pogodbo o potrditvi odstopa prenesena na družbo DUTB d.d. Vendar se znesek, katerega vračilo zahteva družba DUTB d.d., ne nanaša na plačilo terjatve po kreditni pogodbi, temveč gre za vračilo predujma, ki ga je plačala predlagateljica postopka, N. d.d., zato nova upnica ni upravičena do vračila le-tega.
Predlagatelj postopka po 54. členu ZFPPPIPP je zgolj oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, kar je v konkretnem primeru N. d.d. Zato je slednja tudi upravičena do delnega vračila založenega zneska predujma, in ne pritožnica. Da bi na pritožnico prešla terjatev na vračilo v stečajnem postopku plačanega predujma, bi morala biti s pogodbo o odstopu prenešena tudi ta terjatev. Terjatev na vračilo plačanega predujma je samostojna terjatev, ki s prijavljeno terjatvijo iz naslova kreditne pogodbe (sklenjeno med N. d.d. in dolžnikom) ni v neposredni zvezi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070925
SZ-1 člen 26, 49, 49/1, 53, 53/2, 64 – 67. OZ člen 772. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
pogodba o upravljanju – aktivna legitimacija upravnika – mandatna pogodba – veljavnost pogodbe – obveznosti do izvajalcev storitev – razporeditev dokaznega bremena – pravica etažnega lastnika do vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami in v stanje rezervnega sklada – lex specialis – poplačilo stroškov iz rezervnega sklada – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pobotni ugovor – preplačila
Toženka se neutemeljeno sklicuje na uporabo pravil OZ o mandatni pogodbi, saj je SZ-1 v odnosu do OZ specialni predpis, ki vprašanje upravnikovega poročanja o stanju poslov v 64. do 67. členu SZ-1 ureja na drugačen način, kot to določa OZ.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082001
OZ člen 271, 271/2, 274, 275, 347, 355, 355/1, 355/1-6, 365, 421, 421/1. SPZ člen 118, 118/4, 118/5.
upravnik – stroški obratovanja in upravljanja – poslovna stavba – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – subrogacija – izpolnitev tretjega – odstop terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
V primeru poslovne stavbe, je treba terjatve upravnika obravnavati kot občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok in pri tem uporabiti pravila o subrogaciji.
načelo proste presoje dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – vpogled v kazenski spis – načelo neposrednosti – možnost sodelovanja v postopku
Ker je tožeča stranka v dokazne namene predlagala vpogled v kazenski spis, sodišče prve stopnje, s tem, ko je vpogledalo v zapisnik z glavne obravnave v tej kazenski zadevi, ni kršilo določb ZPP.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.