OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081070
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 50, 50/1, 50/3, 86, 86/1, 125, 125/1. ZPP člen 213, 213/1, 236a, 286a, 286a/4. ZGD-1 člen 227, 495. ZBan-1 člen 167, 168, 177, 177/4.
kreditna pogodba – zavarovanje dolga – navidezni pravni posel – namen pogodbenih strank – nagib za sklenitev pogodbe – slamnati mož – skrito zaupništvo – kavza pogodbe – dokazovanje z indici – dokazna ocena – opustitev izvedbe dokazov
Pogodba ni navidezna, če sklenitev navideznega pravnega posla želi le eden od pogodbenikov. Takšna je šele, če oba pogodbenika želita, da je pravni posel takšen; glede tega morata soglašati. Takšna pogodba je nična. Drugačen je pravni posel s slamnatim možem. Ta bo načeloma veljaven celo, če pogodbena stranka ve, da „slamnati mož“ sklepa pravni posel zgolj zato, da bo njegove učinke prenesel na tretjo osebo. Gre za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu ni izrecno urejena, ni pa nedopustna.
Zgolj zato, ker ena stranka že v naprej ve, da bo kreditojemalec posodil denar naprej nekomu tretjemu, ni mogoče sklepati, da takšne pogodbe noče. To pa je edino pomembno pri odločitvi, ali je posel navidezen. Nadaljnje razpolaganje z denarjem, tudi če je to banki v naprej znano, zato ni indic, ki bi potrjeval trditve tožeče stranke, da kreditna pogodba pomeni navidezen pravni posel.
Neobstoječega dolga ni mogoče zavarovati, vsa morebitna zavarovanja so neveljavna.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 240/3, 240/3-3, 300, 300/1, 302, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/2, 308/3. ZIZ člen 270, 270/2.
preizkus terjatev – napotitveni sklep – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika – ločitvena pravica – dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073660
OZ člen 631. ZPP člen 7.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalcem – dolžnost plačila naročnika podjemnikovemu sodelavcu – pogoji za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu – koneksnost med terjatvijo podizvajalca do izvajalca in dolgom naročnika do izvajalca –– trditveno in dokazno breme
Tožnik mora dokazovati ne le, da je opravil dela za izvajalca in da naročnik še ni plačal vsega izvajalcu, ampak tudi, da naročnik še dolguje za dela, ki so bila predmet pogodbe z izvajalcem, ki jih sam še ni dobil plačanih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073586
ZIZ člen 41, 41a, 46, 46/4, 67. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 247, 299, 649, 659, 659/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba za izvedbo del pri sanaciji železniških tirov, potnih prehodov in ureditev kretnice - gradbena pogodba - trenutek izpolnitve pogodbe - zamuda - pogodbena kazen - dodatna dela - cena določena s klavzulo „ključ v rok“ - bianco menica - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - odpadla pravna podlaga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi sodbe - kršitev pravice do izjave
Pritožba tožeče stranke neutemeljeno vztraja pri stališču, da izpolnitev pogodbe predstavlja trenutek, ko je pridobila dovoljenje X za uporabo tirov, ne pa zaključek gradbenih del. Res je, da je bil končni cilj sklenitve pogodbe usposobitev tirov in kretnice za vožnjo do poslovnega objekta tožeče stranke. To pa še ne pomeni, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del. Postopek internega tehničnega pregleda opravljenih del pred komisijo X je potekal po poteku roka iz tretjega člena pogodbe. Pravdni stranki sta namreč v pogodbi glede roka za izvedbo gradbenih del jasno dogovorili, da bo izvajalec pričel z deli 25. 2. in jih dokončal najkasneje 26. 3. 2009. Tožena stranka je v tem roku gradbena dela dokončala, kar potrjuje zapis v gradbenem dnevniku. Rok za izvedbo del v tretjem členu pogodbe tudi v povezavi s 5. členom pogodbe ne vsebuje dogovora med strankama, da se je tožena stranka do takrat zavezala pridobiti tudi potrebna dovoljenja X. Takšen dogovor bi bil tudi sicer premalo določen, saj bi bil vezan na ravnanja oziroma opustitve tretjih.
pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - krog ožjih družinskih članov - smrt starega očeta - pravno mnenje - okoliščine konkretnega primera - trajnejša življenjska skupnost - razmerje med starim staršem in vnukom - starost oškodovanca - enotna nepremoženjska škoda - duševne bolečine - višina odškodnine - ugovor neprištevnosti - neodgovorne osebe - krivda - dokaz z izvedencem - odškodninska odgovornost
Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Toda pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji 21. 12. 1992, ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo, razširja krog taksativno naštetih ožjih družinskih članov tudi na stare starše, če konkretne okoliščine primera to opravičujejo. Sodišče prve stopnje je, kot utemeljeno opozarja pritožba, nepravilno zaključilo, da te okoliščine niso podane.
Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dokazno breme, da zaradi prehodne nerazsodnosti ne odgovarja za nastalo škodo, je na povzročitelju.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053476
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o u vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo – enako varstvo pravic – pravica do izjave – kontradiktornost postopka
Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082610
ZIZ člen 3, 9, 177, 241, 272, 272/2. OZ člen 255, 257. ZPP člen 7, 214.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izvzem nepremičnin iz izvršbe - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - načelo sorazmernosti - namen zavarovanja - vrednost nepremičnine - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - ravnanje dolžnika - darilo - ustanovitev zemljiškega dolga - rok za vložitev tožbe
Ker za odločanje v fazi postopka izdaje začasne odredbe glede vrednosti zaščitene kmetije velja nižji dokazni standard verjetnosti, pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vrednosti parcel, ki jo je sodišče ugotavljalo na podlagi podatkov GURS, ni utemeljen.
Sodišče zavarovanja na dveh parcelah ni dovolilo, ker gre za gospodarska poslopja, ki jih toženec nujno potrebuje za preživljanje, kar je v skladu z določilom 177. člena ZIZ v zvezi z določilom 241. člena ZIZ iz zavarovanja izvzeto. Na ostalih v sklepu naštetih nepremičninah pa zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker gre za nesorazmernost zavarovanja.
Višina dolžnikovega dolga ustreza seštevku vrednosti nepremičnin, na katerih je dovoljeno zavarovanje. Pritožbeni očitek, da predmet zavarovanja precej presega samo vrednost denarne terjatve tožnice, zato ni utemeljen.
Ker pomanjkljive trditvene podlage ni moč nadomestiti z zaslišanjem stranke ali postavitvijo izvedenca kmetijske stroke, očitek, ki graja zavrnitev navedenih dokazov, ni utemeljen.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor, o katerem odloča isto sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082597
ZD člen 28.
tožba za vrnitev darila - oblikovanje tožbenega zahtevka - prikrajšanje nujnega deleža - izračun nujnega deleža - celotna zapuščina zapustnika - razpoložljivi del zapuščine - vrednost daril - ničnost pogodbe - fiktivna pogodba - dokazno breme o drugačni naravi pogodbe
Dokazno breme, da gre za fiktivno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo, je na tožeči stranki. Tožnik tega dokaznega bremena ni zmogel, tako da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek glede ničnosti pogodbe.
Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo samo dajatvenemu zahtevku, zavrnilo pa oblikovalni del zahtevka, je napačno uporabilo materialno pravo.
Materialnopravna podlaga za izračun nujnega deleža in razpoložljivega dela je določba 28. člena ZD, v kateri je določeno, na kakšen način se ugotovi vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi eventuelno tisto, s katerim je razpolagal z oporoko in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču. Od te vrednosti je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in ocenitev zapuščine in pogrebne stroške. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik dal na kakršenkoli način tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.
Pogoj, da pride do vračanja daril v zapuščino, je, da mora biti nujni delež prikrajšan, torej, da je zapustnik za časa življenja razpolagal tako, da je posegel v nerazpoložljivi del zapuščine.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082014
ZGD-1 člen 592, 592/1, 592/2, 636, 636/1, 636/2, 638, 638/1, 638/1-1, 638/2. ZIZ člen 34, 272. ZPP člen 180, 180/3, 286.
varstvo upnikov – odgovornost družb pri delitvi in združitvi – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje upnikovih terjatev – pogoji za začasno odredbo – ogroženost terjatve – trditveno in dokazno breme
Solidarna odgovornost vseh v delitvi udeleženih družb velja tudi za nezapadle, negotove in pogojne terjatve.
Tako v primeru združitev kot v primeru delitev imajo upniki družb, ki se združujejo oziroma delijo, pravico zahtevati zavarovanje svojih terjatev. Podlago za zavarovanje terjatve iz take pravde (na ustanovitev zavarovanja) pa predstavljajo tista določila ZIZ, ki urejajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev. Razlika je le v tem, da pri združitvah trditveno in dokazano breme o ogroženosti upnikove terjatve nosi upnik, pri delitvah pa se ogroženost upnikove terjatve domneva.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
stečajni postopek – preizkus terjatev – preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic – prerekanje ločitvene pravice – ugovor prerekanja izločitvene pravice – uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi – ločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova – napotitev na pravdo – postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami
Kadar je prerekana ločitvena pravica, je odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami, odvisna le od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. V takem primeru se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - napaka volje - zmota v vsebini izjave - opravičljiva zmota - zmota v predstavi - pravna zmota - nebistvena zmota
Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Materialnopravna podlaga presoje, ali je podan pritožbeni razlog zmote, so določbe 45. do 50. člena OZ. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, pravna zmota je neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma v motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.
obnova postopka – obnovitveni razlog se nanaša na postopek pred višjim sodiščem – predložitev predloga za obnovo postopka višjemu sodišču – zahteva za izločitev sodnika – konec glavne obravnave
Če so veljale kakršnekoli omejitve glede razpravljajoče sodnice na prvi stopnji za njeno odločanje v tej pravdi, se je to nanašalo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na postopek pred pritožbenim sodiščem, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za predložitev predloga za obnovo postopka pritožbenemu sodišču.