ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZPP člen 141a, 141a/6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 27/2.
sklep o umiku ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - elektronska vloga - priponka - elektronsko pisanje sodišča - oblika vročitve - elektronska vročilnica - informacijski sistem e-sodstvo - skrbnost povprečne osebe
Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.
Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.
stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – prijava izločitvene pravice več upnikov na isti stvari – preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – dodatni končni seznam preizkušenih terjatev – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pravne posledice priznane izločitvene pravice – dokončno priznana izločitvena pravica
Če upravitelj prizna več upnikom izločitveno pravico, sodišče v sklepu o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena pravica na isti stvari priznana več upnikom. Sodišče, ki izda sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, materialnopravno ne presoja izjave upravitelja ali ugovora upnikov o prerekanju terjatve.
Sodišče v sklepu o preizkusu izločitvenih pravic v primeru, če je izločitvena pravica dokončno priznana, odloči o pravnih posledicah priznane izločitvene pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082595
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2. ZPP člen 8, 14.
odškodninska odgovornost - pretep - naročnik napada - protipravno ravnanje napeljevalca - skupno delovanje več oseb pri povzročitvi škode - solidarna odgovornost - dokazna ocena - vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Pritožnica pri pretepanju tožnikov ni sodelovala, je pa napad naročila, ker je bila s tožnikoma v sporu. Pri skupnem delovanju več oseb pri povzročitvi škode je solidarno s povzročiteljem škode odgovoren tudi napeljevalec.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor med dedičem in tretjo osebo
Pritožnika ne moreta biti napotena na pravdo, v kateri bi dokazovala „tujo“ lastninsko pravico na spornih pnevmatikah. Če je leasingodajalec (ali leasingojemalec) res lastnik pnevmatik, kot trdi dedinja, bi imel sam izločitveni zahtevek, vendar bi šlo v takem primeru za spor s tretjo osebo, v katerem ne pride do prekinitve zapuščinskega postopka.
preizkus terjatev – ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - napotitev na pravdo - prerekanje terjatve - prerekanje ločitvene pravice
V obravnavanem primeru je prerekana terjatev kot tudi sama ločitvena pravica. Odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti upnik, temelji na določbi 305. člena ZFPPIPP, ki pa je sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo, ker je upravitelj vključil v osnovni seznam upnikovo terjatev in ločitveno pravico ravno na podlagi mnenja, da ima upnik hipoteko, ki jo je pridobil z vpisom v zemljiško knjigo. V takem primeru pa se na pravdo upnik, ki ima hipoteko na podlagi vpisa v zemljiško knjigo, ne napoti.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082612
OZ člen 3, 15, 20, 20/3, 51, 51/1, 54, 54/1, 569. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - oblika sklenitve pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pogodba o projektnem financiranju - veljavnost pogodbe - obstoj pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe - odstop od pogajanj - nepoštena pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - pravica do enakega varstva pravic - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - obrazložitev - argumentacija sodbe - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - narava kršitve
Ker lahko kreditno pogodbo sklene le banka, je bila sporna pogodba, ki jo stranke in sodišče imenujejo kreditna pogodba, lahko zgolj posojilna pogodba. To pogodbo ureja OZ v VIII. poglavju. Za njeno sklenitev oblika ni predpisana, zato je veljavno sklenjena tudi ustno sklenjena pogodba. OZ pogodbe o projektnem financiranju, ki naj bi bila med toženko in odstopnico sklenjena kot krovna pogodba, ne ureja. Gre torej za eno izmed t. i. inominatnih (brezimenskih) pogodb. Splošno pravilo, ki velja tudi za gospodarske pogodbe, je, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen, če zakon določa drugače, ali če se pogodbeni stranki sporazumeta, naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe. Ker pozitivno pravo ne določa posebnih pravil za pogodbo o projektnem financiranju, stranki pa sporazuma, da bo oblika pogoj za veljavnost nista zatrjevali, splošno pravilo o veljavnosti ustne pogodbe velja tudi zanjo.
Pravici do enakega varstva pravic ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Temeljno sporočilo 8. člena ZPP ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena. Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. To terja posebno opredelitev tudi do dokazov, ki so si nasprotujoči. Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge. Vsega tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Za škodo odgovarja stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnine - fizična delitev - delitev v naravi - upravičen interes - prevzemni interes - začasno soglasje k predlogu za delitev nasprotne udeleženke - dotedanja uporaba dela nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – uveljavljanje predkupne pravice – kršitve predkupne pravice
Zakon predkupnemu upravičencu izrecno odreka procesno (kot tudi stvarno) legitimacijo za uveljavljanje predkupne pravice po (v stečajnem postopku) opravljeni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato sodišče prve stopnje predloga predkupne upravičenke ne bi smelo niti meritorno obravnavati.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek – dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V primeru, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kljub zakonski prepovedi izdan zoper dolžnika, zoper katerega je bil pred začetkom izvršilnega postopka začet stečajni postopek, te kršitve ni mogoče odpraviti z ustavitvijo izvršilnega postopka na podlagi 1. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje vpliv začetka stečajnega postopka na že prej začeti postopek izvršbe. Poleg tega je določbo mogoče uporabiti, ko je izvršba v fazi oprave, ta pa se v postopku, ki teče na podlagi verodostojne listine, lahko začne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja, se sicer ne nanaša na stroške, povezane z vsakdanjim dolžnikovim življenjem po začetku stečajnega postopka, vendar pa pravil s tem v zvezi ni mogoče enostavno uporabiti v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki je kombiniran, saj sklep o izvršbi vsebuje kondemnatorni del (plačilni nalog), hkrati pa se dovoli izvršba. Iz predloga za izvršbo ni razvidno, kakšna vrsta terjatve je bila dolžniku naložena v plačilo in je bila za njeno izterjavo dovoljena izvršba, poleg tega pa je pomembno, da se s predlagano izvršbo lahko posega na premoženje, ki je del stečajne mase. Zato je treba v ta izvršilni postopek z vročitvijo sklepa o izvršbi pritegniti stečajnega upravitelja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083175
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 31, 31/1, 41, 86. OZ člen 59. SPZ člen 23, 40, 49. ZTLR člen 33.
materialno procesno vodstvo – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek – nedopustnost zavarovanja – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – lastninska pravica v pričakovanju – overjeno zemljiškoknjižno dovolilo – sklenitev razpolagalnega pravnega posla – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – določljivost nepremičnine – nepogojna dovolitev vknjižbe – vzpostavitev etažne lastnine
V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem dovolilu ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva 1. odstavek 31. člena ZZK-1. V teh primerih za ugotovitev obstoja razpolagalnega posla zadošča, da je nepremičnina označena tako, da je določljiva.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – prenehanje članstva v agrarni skupnosti – pravila agrarne skupnosti – obvestitev občine – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – pravica do udeležbe v postopku – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073660
OZ člen 631. ZPP člen 7.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalcem – dolžnost plačila naročnika podjemnikovemu sodelavcu – pogoji za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu – koneksnost med terjatvijo podizvajalca do izvajalca in dolgom naročnika do izvajalca –– trditveno in dokazno breme
Tožnik mora dokazovati ne le, da je opravil dela za izvajalca in da naročnik še ni plačal vsega izvajalcu, ampak tudi, da naročnik še dolguje za dela, ki so bila predmet pogodbe z izvajalcem, ki jih sam še ni dobil plačanih.
ZD člen 135, 135/2, 163, 208, 210, 210/3. ZPP člen 314, 315.
zapuščinski postopek - vmesni sklep o dedovanju - spor o uporabi prava - delni sklep - enoten sklep o dedovanju - dedna izjava - obličnost - konkludentno dejanje - ukrep tekoče uprave
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega ali delnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. člena ZD o subsidiarni uporabi določb ZPP (315. in 314. člen).
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.