zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – spor med dedičem in tretjo osebo
Pritožnika ne moreta biti napotena na pravdo, v kateri bi dokazovala „tujo“ lastninsko pravico na spornih pnevmatikah. Če je leasingodajalec (ali leasingojemalec) res lastnik pnevmatik, kot trdi dedinja, bi imel sam izločitveni zahtevek, vendar bi šlo v takem primeru za spor s tretjo osebo, v katerem ne pride do prekinitve zapuščinskega postopka.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083173
SPZ člen 119, 119/1, 119/4. OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
rezervni sklad – plačilo prispevka v rezervni sklad – pobotni ugovor – neupravičena pridobitev – obnova dela fasade – spor majhne vrednosti
Toženka bi se v konkretnem primeru plačila v rezervni sklad lahko kvečjemu razbremenila le, če bi izkazala, da je imela z etažnimi lastniki sklenjen dogovor, da se njena obnova dela skupnih delov (dela fasade na zgornjem delu stavbe, kjer se nahaja toženkin poslovno – stanovanjski prostor), upošteva na račun njenega prispevka vplačil v rezervni sklad.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073660
OZ člen 631. ZPP člen 7.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalcem – dolžnost plačila naročnika podjemnikovemu sodelavcu – pogoji za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu – koneksnost med terjatvijo podizvajalca do izvajalca in dolgom naročnika do izvajalca –– trditveno in dokazno breme
Tožnik mora dokazovati ne le, da je opravil dela za izvajalca in da naročnik še ni plačal vsega izvajalcu, ampak tudi, da naročnik še dolguje za dela, ki so bila predmet pogodbe z izvajalcem, ki jih sam še ni dobil plačanih.
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, in sicer če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Sodišče je tako ugotovilo, da ima tožnik za polovico nižjo plačo, kot jo je imel v času določitve preživnine s tem, da mu starši mesečno prispevajo 500,00 EUR, je v osebnem stečaju in ima štiri otroke, ki jih tudi ni imel v času določitve preživnine, katerih mesečni stroški preživljanja predstavljajo znesek 840,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je k mesečnim prihodkom tožnika prištelo znesek 500,00 EUR, ki ga tožniku dajeta mesečno njegova starša.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053476
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o u vedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 10/1, 10/1-b, 10/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo – enako varstvo pravic – pravica do izjave – kontradiktornost postopka
Po določbi člena 10(2) Uredbe se za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo uporablja zakonodaja države članice izvora. V konkretnem primeru je torej treba uporabiti slovensko zakonodajo. Ustava RS v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku pa je določba 5. člena ZPP, po kateri mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnika in zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter dopolnitvi te zahteve ugodilo, ne da bi upniku pred izdajo izpodbijanega sklepa dalo možnost, da se izjavi o navedbah iz zahteve in njene dopolnitve.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7. ZPP člen 345, 345/2.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – predlog za nadaljevanje postopka – neprejem predloga s strani sodišča – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi podatkov vložišča Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da sta bili na vložišču evidentirani pisemski pošiljki, skladni z obema potrdiloma, ki ju je tožeča stranka priložila k pritožbi. Iz dohodnega zaznamka vložišča izhaja, da sta bili navedeni pisemski pošiljki odstopljeni na Pg vpisnik. Vendar pa je na gospodarski oddelek prispela le ena od obeh pisemskih pošiljk. Glede na obrazloženo, ni mogoče izključiti možnosti, da je tožeča stranka s priporočeno pošiljko 21. 2. 2015 pravočasno poslala predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
ZPP člen 116, 116/1, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1. ZIZ člen 60, 60/3.
vrnitev v prejšnje stanje – izguba pravice opraviti procesno dejanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prekluzija dokazov – predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo
Vprašanje pravočasnosti predložitve dokazov sodišče presoja po 4. odstavku 286. člena ZPP, po zaključku obravnave pa v morebitnem pritožbenem postopku po 1. odstavku 337. člena ZPP. Pri kasnejši predložitvi dokazov torej ne gre za izgubo pravice opraviti procesno dejanje, ki bi utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
Za razliko od pravdnega postopka v izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren.
Subsidiarnost ni nujna opredelilna značilnost poroštva (v primeru gospodarskih pogodb bi morala biti celo izrecno dogovorjena).
Ne držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti. Obstoj izvršilnega naslova (notarski zapis) ni sporen. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se sodišče pri odločanju o ugovoru giblje znotraj pravila iz 7. člena ZPP, ki določa, katera dejstva sme ugotavljati sodišče samo. Ker ne gre za situacijo iz 2. odstavka 7. člena ZPP, je sodišče prve stopnje moralo odločati v okviru trditvene in dokazne podlage v ugovoru.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – prostovoljno zavarovanje – zavarovanje AO plus – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – tehnična brezhibnost vozila
Materialnopravno pravilno je stališče prvega sodišča, da je tožnik zaradi vožnje vozila, ki ni bilo tehnično brezhibno, izgubil pravice iz AO-plus zavarovanja (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082606
ZPP člen 8, 243. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - operativni poseg - dokazovanje - dokaz z izvedencem - vzročna zveza - vzrok za poslabšanje zdravja - zdravniška napaka - nepravilno zdravljenje - postavitev novega izvedenca - prosta dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPP postavljanja izvedencev ne terja v nedogled in da mora sodišče, če kljub postavitvi novega izvedenca dvomi ali nasprotja (še zmeraj) obstajajo, ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
V vseh primerih, ko je sodišče primorano angažirati izvedenca, gre največkrat za obravnavo zahtevnih dejanskih vprašanj povezanih s strokovnimi znanji, s katerimi samo ne razpolaga. Takšne s strokovnimi znanji povezane „dileme“ v sferi dokazovanja tako (še zdaleč) niso značilne samo za spore, kot je predmetni (odškodninski spor zaradi (domnevnih) strokovnih napak zagrešenih v postopkih zdravljenja).
Vprašanje, ali so bili vsi medicinski postopki v zvezi s tožnikovim zdravljenjem opravljeni v skladu z medicinsko doktrino, samo za sebe za to pravdo ni ključno. Pomembno je le, ali so bili morebitni nestrokovno opravljeni postopki vzrok za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tega pa izvedeni dokazni postopek ne potrjuje.
sprememba odločitve o stikih - omejitev stikov med hčerko in očetom - dokaz z izvedencem - vprašanje utemeljenosti očitkov o spolni zlorabi otroka - varovanje otrokove koristi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je pravilno poudarilo, da je v smislu 5. odstavka 106. člena ZZZDR (ne glede na to, ali je prišlo do spolne zlorabe ali ne – to vprašanje za ta postopek ni bilo odločilnega pomena), treba ugotoviti, ali stiki predstavljajo psihično obremenitev za otroka, zaradi česar niso v njegovo korist. Sodišče je bilo zato dolžno ugotavljati relevantna dejstva v okviru navedene določbe, pri čemer ni smelo ugotavljati kot predhodno vprašanje (in tega tudi ni storilo), ali je nasprotni udeleženec morda storil katero od kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (pravdno sodišče lahko le izjemoma ugotavlja obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, kar pa v tej zadevi ni bilo aktualno).
Koliko časa naj bi stiki potekali pod nadzorom, je odvisno predvsem od ravnanja nasprotnega udeleženca. Zaradi varovanja otrokove koristi stikov pod nadzorom ni bilo mogoče časovno omejiti. Šele po določenem obdobju izvrševanja teh stikov bo mogoče oceniti njihov vpliv na razvoj mld. otroka in v primeru (ponovno) spremenjenih razmer predlagati tudi izdajo nove odločbe o stikih.
UPRAVNI POSTOPEK – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0063164
ZGO-1 člen 14, 14/1, 14/2, 35, 35/4, 54, 54/2, 56, 68, 68/1, 68/2. ZPNačrt člen 14, 14/5. OZ člen 59, 60, 514, 515. SPZ člen 211.
nastanek služnosti – ustanovitev služnostne pravice – gradbeno dovoljenje – občinski prostorski akti – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje – potrjen končni projekt – potrditev upravnega organa – dokazilo o pravici graditi – namen graditi – pogodbeno izražen namen – razlaga pogodb – uporaba materialnega prava – pogoj za ustanovitev služnostne pravice – volja graditi – hotni pogoj – kazualni pogoj
Gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt, šele daje pravni temelj za (zakonito) gradnjo.
Če obstaja med strankama spor glede vsebine dogovora, gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Razlaga pogodbe pa je značilen primer uporabe materialnega prava.
Stranki sta v Pogodbi določili pogoj za ustanovitev služnostne pravice, ki je odvisen od volje tožene stranke, in sicer volje graditi na parc. št. 798/24. Takšen pogoj se imenuje hotni (potestativni). Takšen pogoj je izrazito neugoden za sopogodbenika, ki ne odloča o nastopu pogoja. Odvisen je namreč od volje tistega sopogodbenika, ki odloča o nastopu pogoja. Nedopusten pa zaradi tega hotni pogoj ni. Dopustna sta tako hotni kot kazualni pogoj.
Ni razloga, ki bi govoril proti dopustnosti hotnega pogoja pri ustanovitvi stvarne služnosti.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073586
ZIZ člen 41, 41a, 46, 46/4, 67. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 247, 299, 649, 659, 659/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba za izvedbo del pri sanaciji železniških tirov, potnih prehodov in ureditev kretnice - gradbena pogodba - trenutek izpolnitve pogodbe - zamuda - pogodbena kazen - dodatna dela - cena določena s klavzulo „ključ v rok“ - bianco menica - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - odpadla pravna podlaga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi sodbe - kršitev pravice do izjave
Pritožba tožeče stranke neutemeljeno vztraja pri stališču, da izpolnitev pogodbe predstavlja trenutek, ko je pridobila dovoljenje X za uporabo tirov, ne pa zaključek gradbenih del. Res je, da je bil končni cilj sklenitve pogodbe usposobitev tirov in kretnice za vožnjo do poslovnega objekta tožeče stranke. To pa še ne pomeni, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del. Postopek internega tehničnega pregleda opravljenih del pred komisijo X je potekal po poteku roka iz tretjega člena pogodbe. Pravdni stranki sta namreč v pogodbi glede roka za izvedbo gradbenih del jasno dogovorili, da bo izvajalec pričel z deli 25. 2. in jih dokončal najkasneje 26. 3. 2009. Tožena stranka je v tem roku gradbena dela dokončala, kar potrjuje zapis v gradbenem dnevniku. Rok za izvedbo del v tretjem členu pogodbe tudi v povezavi s 5. členom pogodbe ne vsebuje dogovora med strankama, da se je tožena stranka do takrat zavezala pridobiti tudi potrebna dovoljenja X. Takšen dogovor bi bil tudi sicer premalo določen, saj bi bil vezan na ravnanja oziroma opustitve tretjih.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.