Iz dikcije 1. odstavka 569. člena OZ izhaja, da je bistvena sestavina posojilne pogodbe, o kateri mora biti doseženo soglasje, določena količina denarja.
Uradni zaznamek ni javna listina in kot takšen nima dokazne moči iz 224. člen ZPP.
preizkus terjatev – ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - napotitev na pravdo - prerekanje terjatve - prerekanje ločitvene pravice
V obravnavanem primeru je prerekana terjatev kot tudi sama ločitvena pravica. Odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti upnik, temelji na določbi 305. člena ZFPPIPP, ki pa je sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo, ker je upravitelj vključil v osnovni seznam upnikovo terjatev in ločitveno pravico ravno na podlagi mnenja, da ima upnik hipoteko, ki jo je pridobil z vpisom v zemljiško knjigo. V takem primeru pa se na pravdo upnik, ki ima hipoteko na podlagi vpisa v zemljiško knjigo, ne napoti.
razveza zakonske zveze – dodelitev otroka – varstvo in vzgoja otroka – določitev preživnine – preživljanje mladoletnega otroka – potrebe preživninskega upravičenca – porazdelitev preživninskega bremena – določitev stikov – korist otroka – zakonski spori – priznana dejstva
A. je zaupana v varstvo in vzgojo očetu, ki je v tem pogledu bolj obremenjen od tožnice, pri čemer so njene materialne zmožnosti nekoliko boljše od toženčevih. Zato je prav, da tožnica prispeva za preživljanje A. v obsegu 55% potrebnih sredstev (toženec pa 45%).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081070
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 50, 50/1, 50/3, 86, 86/1, 125, 125/1. ZPP člen 213, 213/1, 236a, 286a, 286a/4. ZGD-1 člen 227, 495. ZBan-1 člen 167, 168, 177, 177/4.
kreditna pogodba – zavarovanje dolga – navidezni pravni posel – namen pogodbenih strank – nagib za sklenitev pogodbe – slamnati mož – skrito zaupništvo – kavza pogodbe – dokazovanje z indici – dokazna ocena – opustitev izvedbe dokazov
Pogodba ni navidezna, če sklenitev navideznega pravnega posla želi le eden od pogodbenikov. Takšna je šele, če oba pogodbenika želita, da je pravni posel takšen; glede tega morata soglašati. Takšna pogodba je nična. Drugačen je pravni posel s slamnatim možem. Ta bo načeloma veljaven celo, če pogodbena stranka ve, da „slamnati mož“ sklepa pravni posel zgolj zato, da bo njegove učinke prenesel na tretjo osebo. Gre za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu ni izrecno urejena, ni pa nedopustna.
Zgolj zato, ker ena stranka že v naprej ve, da bo kreditojemalec posodil denar naprej nekomu tretjemu, ni mogoče sklepati, da takšne pogodbe noče. To pa je edino pomembno pri odločitvi, ali je posel navidezen. Nadaljnje razpolaganje z denarjem, tudi če je to banki v naprej znano, zato ni indic, ki bi potrjeval trditve tožeče stranke, da kreditna pogodba pomeni navidezen pravni posel.
Neobstoječega dolga ni mogoče zavarovati, vsa morebitna zavarovanja so neveljavna.
odvzem poslovne sposobnosti – razlogi za odvzem poslovne sposobnosti – huda demenca
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti v 44. členu ZNP niso navedeni taksativno, temveč primeroma. Razlog za odvzem poslovne sposobnosti zato ni le duševna bolezen ali duševna zaostalost, ampak je lahko tudi huda demenca, če ta v tolikšni meri vpliva na človekovo psihofizično stanje, da ta ni več sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo bistvo neskrbnega ravnanja posrednika – posrednik stranki ni predstavil vseh, iz Splošnih pogojev izhajajočih okoliščin in možnih posledic odločitev, ki jih je predlagal, čeprav jih je poznal, ali bi jih vsaj moral poznati, te odločitve pa za tožečo stranko niso predstavljale iskanja njenega največjega interesa.
stiki – določitev obsega stikov – postopno povečevanje obsega stikov – korist otroka
Prvo sodišče je pri določitvi stikov mld. otroka z nasprotnim udeležencem upoštevalo postopnost povečevanja obsega stikov, kot ga je predlagal izvedenec, ki pa natančnega časovnega okvira ni mogel dati. Postopnost stikov kot jih je določilo sodišče prve stopnje so posledica dokazne ocene izvedenskega mnenja, da so stiki koristni, da se morajo postopoma povečevati in da mora biti nadzor ob stikih postopoma ukinjen. Prav iz navedenega razloga, ker ni bilo mogoče natančno ugotoviti, kako bosta otroka ravnala ob povečanju obsega stikov, ki se tudi vsebinsko spreminjajo, je pritožbeno sodišče zaradi varovanja koristi mld. otroka odločilo, da je ob vsaki spremembi stika potrebno predhodno soglasje CSD, če se o spremembi stikov, kot so časovno določeni v sklepu, drugače ne dogovorita udeleženca.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082606
ZPP člen 8, 243. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - operativni poseg - dokazovanje - dokaz z izvedencem - vzročna zveza - vzrok za poslabšanje zdravja - zdravniška napaka - nepravilno zdravljenje - postavitev novega izvedenca - prosta dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPP postavljanja izvedencev ne terja v nedogled in da mora sodišče, če kljub postavitvi novega izvedenca dvomi ali nasprotja (še zmeraj) obstajajo, ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
V vseh primerih, ko je sodišče primorano angažirati izvedenca, gre največkrat za obravnavo zahtevnih dejanskih vprašanj povezanih s strokovnimi znanji, s katerimi samo ne razpolaga. Takšne s strokovnimi znanji povezane „dileme“ v sferi dokazovanja tako (še zdaleč) niso značilne samo za spore, kot je predmetni (odškodninski spor zaradi (domnevnih) strokovnih napak zagrešenih v postopkih zdravljenja).
Vprašanje, ali so bili vsi medicinski postopki v zvezi s tožnikovim zdravljenjem opravljeni v skladu z medicinsko doktrino, samo za sebe za to pravdo ni ključno. Pomembno je le, ali so bili morebitni nestrokovno opravljeni postopki vzrok za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tega pa izvedeni dokazni postopek ne potrjuje.
družba z omejeno odgovornostjo – izpodbijanje sklepov skupščine – smiselna uporaba določb o delniški družbi – razlogi za izpodbojnost – pravica do informacij in vpogleda – izpodbojnost sklepa o sprejetju letnega poročila – zahteva za izročitev fotokopij – delanje zapiskov
Sklep skupščine je (lahko) izpodbojen bodisi zaradi vsebinske bodisi zaradi formalne kršitve zakona ali statuta, tj. kršitve, ki se nanaša na postopkovne določbe, predpisane v zakonu oziroma statutu (pri čemer morajo kršitve procesnih določb vplivati na veljavnost sklepa). Je pa sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti, pri čemer teorija relevance ne velja.
Družbenik ima pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise družbe, kršitev te pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je podan razlog za izpodbojnost sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, vendar zgolj v primeru, ko je omenjena družbenikova pravica kršena v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa. Če je bila zahtevana informacija neupravičeno odklonjena, informacija pa je bila družbeniku potrebna za uveljavljanje glasovalne pravice, je sklep družbenikov izpodbojen. Pri tem je pomembno, da je družbenik zahteval določeno informacijo prav v zvezi z izpodbijanim sklepom.
Določba ki ureja delničarjevo pravico do obveščenosti, v obravnavanem gospodarskem sporu ni uporabljiva, ker tožeča stranka ni delničar pač pa družbenik tožene stranke.
Družbenik ne more zahtevati, da mu družba izroči fotokopije zahtevanih listin ali da mu jih celo pošlje po pošti, lahko pa zahteva, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin ali si o tem napravi lastne zapiske.
Zapuščinsko sodišče lahko svoj sklep o dedovanju spremeni le, če s tem niso prizadete pravice drugih, ki se opirajo na ta sklep. V predmetnem primeru ne gre za ta primer.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082014
ZGD-1 člen 592, 592/1, 592/2, 636, 636/1, 636/2, 638, 638/1, 638/1-1, 638/2. ZIZ člen 34, 272. ZPP člen 180, 180/3, 286.
varstvo upnikov – odgovornost družb pri delitvi in združitvi – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje upnikovih terjatev – pogoji za začasno odredbo – ogroženost terjatve – trditveno in dokazno breme
Solidarna odgovornost vseh v delitvi udeleženih družb velja tudi za nezapadle, negotove in pogojne terjatve.
Tako v primeru združitev kot v primeru delitev imajo upniki družb, ki se združujejo oziroma delijo, pravico zahtevati zavarovanje svojih terjatev. Podlago za zavarovanje terjatve iz take pravde (na ustanovitev zavarovanja) pa predstavljajo tista določila ZIZ, ki urejajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev. Razlika je le v tem, da pri združitvah trditveno in dokazano breme o ogroženosti upnikove terjatve nosi upnik, pri delitvah pa se ogroženost upnikove terjatve domneva.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069153
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-7, 55/1-8, 55/1-12. ZD člen 9, 142, 142/1. ZPP člen 213, 213/1, 316.
izvršilni naslov – zapuščina brez dedičev – kaduciteta – odgovornost države za zapustnikove dolgove – odgovornost pro viribus hereditatis – pripoznava zahtevka – preklic pripoznave – stroga formalna legaliteta – dokazovanje – ugovor pasivne legitimacije
Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki pa ga dolžnica v predmetnem izvršilnem postopku uveljavlja neutemeljeno oziroma prepozno. Do prehoda obveznosti in do vstopa države v zapustnikova razmerja je namreč prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, na podlagi katerega se vodi predmetni postopek, pri čemer je iz izvršilnega naslova razvidno, da je bila dolžnica k vstopu v postopek povabljena 19. 10. 2012, do izdaje sodbe na podlagi pripoznave pa je prišlo šele 13. 12. 2013. Dolžnica je torej imela več kot eno leto časa, da bi ugovor omejene odgovornosti podala v pravdnem postopku, ravno tako pa bi v pravdnem postopku lahko tudi preklicala izjavo o pripoznavi.
Sodba na podlagi pripoznave je bila v predmetni zadevi izdana že zoper dolžnico kot pravno naslednico prvotnega toženca, po njej pa je dolžnica dolžna upnici plačati terjatev. Takšna sodba je postala pravnomočna, na pravnomočen izvršilni naslov pa je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano in se v njegovo pravilnost več ne more spuščati, temveč ga mora le še izvršiti.
Kadar ima dolžnik še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova možnost podaje ugovora, ki lahko povzroči prenehanje ali omejitev njegove odgovornosti za zapustnikov dolg, je treba o tem ugovoru odločiti že v pravdnem postopku, saj v poznejši izvršbi tega stranka več ne more uveljavljati.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje nepremičnin - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - dejanska raba posameznega dela stavbe - namen in raba prostora - izvedensko mnenje - pripombe stranke
Pravno vprašanje dejanske rabe dela stavbe se rešuje po pravilih geodetske stroke.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7. ZPP člen 345, 345/2.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – predlog za nadaljevanje postopka – neprejem predloga s strani sodišča – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi podatkov vložišča Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da sta bili na vložišču evidentirani pisemski pošiljki, skladni z obema potrdiloma, ki ju je tožeča stranka priložila k pritožbi. Iz dohodnega zaznamka vložišča izhaja, da sta bili navedeni pisemski pošiljki odstopljeni na Pg vpisnik. Vendar pa je na gospodarski oddelek prispela le ena od obeh pisemskih pošiljk. Glede na obrazloženo, ni mogoče izključiti možnosti, da je tožeča stranka s priporočeno pošiljko 21. 2. 2015 pravočasno poslala predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.
smrtovnica – sestavitev in vsebina smrtovnice – obseg zapuščine
Pritožnica, ki je na smrtovnici podpisana kot oseba, ki je posredovala podatke o premoženju zapustnika, bi za uspešnost pritožbe morala vsaj pojasniti razloge za v pritožbi spremenjeno stališče (da zapustnik ob smrti ni imel v lasti in posesti orožja).
ZIZ člen 41, 41/8, 61, 61/2, 62, 62/2. ZIZ-J člen 10, 10/2, 83, 83/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - prehodne določbe ZIZ-J
Za primer, da sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, je le upniku dana možnost, da v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavijo v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Dolžniku pa zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma ni dana možnost ugovornega uveljavljanja sodne nepristojnosti. Navedena določba je bila v ZIZ vnesena z ZIZ-J, uveljavljenim 30. 7. 2014, ki pa se na podlagi 2. odstavka 83. člena ZIZ-J niti še ne uporablja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0083175
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 31, 31/1, 41, 86. OZ člen 59. SPZ člen 23, 40, 49. ZTLR člen 33.
materialno procesno vodstvo – nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek – nedopustnost zavarovanja – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev lastninske pravice – prodajna pogodba – lastninska pravica v pričakovanju – overjeno zemljiškoknjižno dovolilo – sklenitev razpolagalnega pravnega posla – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – določljivost nepremičnine – nepogojna dovolitev vknjižbe – vzpostavitev etažne lastnine
V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem dovolilu ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva 1. odstavek 31. člena ZZK-1. V teh primerih za ugotovitev obstoja razpolagalnega posla zadošča, da je nepremičnina označena tako, da je določljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.