nova odločba o varstvu in vzgoji otroka – spremenjene okoliščine – korist otroka – časovne meje pravnomočnosti – neformalen razgovor z otrokom
Zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu ne predstavlja spremenjene okoliščine v smislu določbe 421. člena ZPP, ki bi bila pravno upoštevna, saj tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, do katerih bi prišlo v času od odločitve v zadevi, v kateri je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev.
Časovne meje zajemajo vsa dejstva, ki so v prej citirani zadevi obstajala ob koncu glavne obravnave, kar pomeni, da je tožnik glede teh dejstev prekludiran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0075163
PDEU člen 107, 107/1. ZPP člen 7, 212, 236, 337, 339, 339/1. OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje samoupravnih lokalnih skupnosti - državne pomoči - zastopanje - sankcija za navedbo neresničnih podatkov - materialno procesno vodstvo - izvedenec - razpravno načelo - obrazložitev dokaznega sklepa - substanciranje dokaznih predlogov - koncentracija postopka - pospešitev postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da kadar procesna dejanja nasprotne stranke opravljajo enako vlogo, materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Stranka je dolžna prispevati h koncentraciji in pospešitvi postopka, kar na področju dokaznih pobud stori ravno s substanciranjem svojega dokaznega predloga. Šele obrazložen dokazni stavek sodišču omogoča, da se prepriča o relevantnosti dokaznega predloga. Sodišče pa ne sme zasliševati priče o dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sicer krši razpravno načelo.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
Pritožnik ni (več) solastnik, zato mu sklep materialnopravno pravilno odreka intervencijski interes. Tožničin zahtevek meri le na toženkin delež na spornih nepremičninah.
ZPP člen 108, 108/5, 108/6, 184, 187. ZNP člen 37, 146. SPZ člen 88, 89, 89/2.
postopek za dovolitev nujne poti – sprememba predloga – nepopoln predlog – poziv za dopolnitev predloga – opozorilo na posledice – zavrženje predloga – nujna pot – določitev nujne poti – stroški postopka
S tem, ko je sodišče dopustilo, da predlagatelj predlog naknadno (po poteku roka za dopolnitev predloga) dopolni in navede še enega udeleženca postopka ter predlaga ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah, ki jih je že prej uporabljal kot pot, čemur lastnik parcele ni nasprotoval, ni ravnalo v nasprotju s 5. odstavkom 108. člena ZPP, temveč v duhu določb ZNP. Poleg tega iz sklepa sodišča, ki ga je izreklo na naroku, izhaja, da predlagatelja ni opozorilo na posledice morebitne opustitve zahtevane dopolnitve predloga v smislu določila 6. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar z morebitno sankcijo v obliki zavrženja predloga predlagatelj niti ni bil seznanjen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pripisalo nekoliko prevelik pomeni okoliščini, da tožnica ni zaposlena in da je breme hčerkinega varstva in vzgoje (pretežno) na njej. Tožnica je mlada, zdrava in za delo sposobna oseba, kljub temu pa ni izkazala, da bi aktivno iskala zaposlitev, čeprav je za preživljanje svojih otrok tudi sama dolžna zagotavljati potrebna sredstva, ustrezno njenim pridobitnim in materialnim zmožnostim. Za aktivno prizadevanje tožnice, da si poišče ustrezno zaposlitev, skrb za mld. A. ni ovira, saj je hčerka v varstvu v vrtcu.
Za razliko od pravdnega postopka v izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren.
Subsidiarnost ni nujna opredelilna značilnost poroštva (v primeru gospodarskih pogodb bi morala biti celo izrecno dogovorjena).
Ne držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti. Obstoj izvršilnega naslova (notarski zapis) ni sporen. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se sodišče pri odločanju o ugovoru giblje znotraj pravila iz 7. člena ZPP, ki določa, katera dejstva sme ugotavljati sodišče samo. Ker ne gre za situacijo iz 2. odstavka 7. člena ZPP, je sodišče prve stopnje moralo odločati v okviru trditvene in dokazne podlage v ugovoru.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – prostovoljno zavarovanje – zavarovanje AO plus – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – tehnična brezhibnost vozila
Materialnopravno pravilno je stališče prvega sodišča, da je tožnik zaradi vožnje vozila, ki ni bilo tehnično brezhibno, izgubil pravice iz AO-plus zavarovanja (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb).
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070924
ZDZdr člen 42, 42/2. ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/1. ZPP člen 83, 83/1.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – začasni zastopnik – pojasnila o uporabi tarife
Zastopanja oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve, ne gre enačiti z institutom začasnega zastopništva, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanja tarife za polovico. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Slednji ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Položaja zakonitega zastopnika in stranke sta torej izenačena, zato mora tudi stroške postavitve začasnega zastopnika založiti tožeča stranka in se načeloma ne pokrijejo iz državnega proračuna.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082610
ZIZ člen 3, 9, 177, 241, 272, 272/2. OZ člen 255, 257. ZPP člen 7, 214.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izvzem nepremičnin iz izvršbe - kmetijska zemljišča, potrebna za preživljanje - načelo sorazmernosti - namen zavarovanja - vrednost nepremičnine - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - ravnanje dolžnika - darilo - ustanovitev zemljiškega dolga - rok za vložitev tožbe
Ker za odločanje v fazi postopka izdaje začasne odredbe glede vrednosti zaščitene kmetije velja nižji dokazni standard verjetnosti, pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vrednosti parcel, ki jo je sodišče ugotavljalo na podlagi podatkov GURS, ni utemeljen.
Sodišče zavarovanja na dveh parcelah ni dovolilo, ker gre za gospodarska poslopja, ki jih toženec nujno potrebuje za preživljanje, kar je v skladu z določilom 177. člena ZIZ v zvezi z določilom 241. člena ZIZ iz zavarovanja izvzeto. Na ostalih v sklepu naštetih nepremičninah pa zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker gre za nesorazmernost zavarovanja.
Višina dolžnikovega dolga ustreza seštevku vrednosti nepremičnin, na katerih je dovoljeno zavarovanje. Pritožbeni očitek, da predmet zavarovanja precej presega samo vrednost denarne terjatve tožnice, zato ni utemeljen.
Ker pomanjkljive trditvene podlage ni moč nadomestiti z zaslišanjem stranke ali postavitvijo izvedenca kmetijske stroke, očitek, ki graja zavrnitev navedenih dokazov, ni utemeljen.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor, o katerem odloča isto sodišče, ki je izdalo izpodbijani sklep
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
upniški odbor – imenovanje članov upniškega odbora – imenovanje na podlagi podatkov iz poslovnih knjig dolžnika – osnovni seznam preizkušenih terjatev – razrešitev članov upniškega odbora
Sodišče prve stopnje je glede na fazo postopka, v kateri je imenovalo upniški odbor, pravilno imenovalo za člane upniškega odbora tiste upnike, za katere je stečajni upravitelj posredoval obvestilo, da imajo po podatkih iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika najvišji skupni znesek navadnih terjatev do dolžnika. Dejstva, ki jih navaja v pritožbi in se nanašajo na višino terjatev upnikov, ki izhajajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, za odločitev o pritožbi niso relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082606
ZPP člen 8, 243. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije - operativni poseg - dokazovanje - dokaz z izvedencem - vzročna zveza - vzrok za poslabšanje zdravja - zdravniška napaka - nepravilno zdravljenje - postavitev novega izvedenca - prosta dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPP postavljanja izvedencev ne terja v nedogled in da mora sodišče, če kljub postavitvi novega izvedenca dvomi ali nasprotja (še zmeraj) obstajajo, ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
V vseh primerih, ko je sodišče primorano angažirati izvedenca, gre največkrat za obravnavo zahtevnih dejanskih vprašanj povezanih s strokovnimi znanji, s katerimi samo ne razpolaga. Takšne s strokovnimi znanji povezane „dileme“ v sferi dokazovanja tako (še zdaleč) niso značilne samo za spore, kot je predmetni (odškodninski spor zaradi (domnevnih) strokovnih napak zagrešenih v postopkih zdravljenja).
Vprašanje, ali so bili vsi medicinski postopki v zvezi s tožnikovim zdravljenjem opravljeni v skladu z medicinsko doktrino, samo za sebe za to pravdo ni ključno. Pomembno je le, ali so bili morebitni nestrokovno opravljeni postopki vzrok za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tega pa izvedeni dokazni postopek ne potrjuje.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZPP člen 141a, 141a/6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 27/2.
sklep o umiku ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - elektronska vloga - priponka - elektronsko pisanje sodišča - oblika vročitve - elektronska vročilnica - informacijski sistem e-sodstvo - skrbnost povprečne osebe
Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.
Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.
stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – prijava izločitvene pravice več upnikov na isti stvari – preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – dodatni končni seznam preizkušenih terjatev – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pravne posledice priznane izločitvene pravice – dokončno priznana izločitvena pravica
Če upravitelj prizna več upnikom izločitveno pravico, sodišče v sklepu o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena pravica na isti stvari priznana več upnikom. Sodišče, ki izda sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, materialnopravno ne presoja izjave upravitelja ali ugovora upnikov o prerekanju terjatve.
Sodišče v sklepu o preizkusu izločitvenih pravic v primeru, če je izločitvena pravica dokončno priznana, odloči o pravnih posledicah priznane izločitvene pravice.