KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006811
ZKP člen 370, 370/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb ZKP – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in za svoj zaključek, da je obtožencu dokazana storitev očitanega kaznivega dejanja in tudi krivda zanj, navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih je mogoče sprejeti brez pomislekov. Da bi obtoženčev zagovornik uspel vzbuditi dvom v pravilnost ugotovljenih odločilnih dejstev, bi moral z enako metodo, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču predstaviti dokazno oceno, zaključki in argumenti pa bi morali biti bolj prepričljivi od tistih v izpodbijani sodbi.
Bistvo pritožbenih navedb je v vztrajanju pri trditvi, da je obtoženi zaseženo prepovedano substanco heroin hranil zase, vendar je sodišče prve stopnje takšen zagovor prepričljivo ovrglo v svoji obrazložitvi.
Obtožencu se očita, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji prodaji ter da jo je zaradi tega obtoženi hranil. Nadaljnja prodaja pa nujno ne pomeni prodaje v manjših količinah od skupno zasežene zaradi česar bi obtoženi po prepričanju zagovornika potreboval pripomočke.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - napaka volje - zmota v vsebini izjave - opravičljiva zmota - zmota v predstavi - pravna zmota - nebistvena zmota
Pripoznava je enostransko procesno dejanje, s katerim se tožena stranka strinja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi, razen če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Materialnopravna podlaga presoje, ali je podan pritožbeni razlog zmote, so določbe 45. do 50. člena OZ. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, pravna zmota je neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma v motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – subsidiarno načelo oficialnosti – nedovoljene pritožbene novote – pavšalne trditve – pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ni pojasnila, katera so (neunovčljiva) osnovna sredstva ter zakaj so neunovčljiva in zakaj so terjatve neizterljive. Ne drži pritožbeni očitek, da so ta dejstva negativna, ki se ne dokazujejo. Tožena stranka bi lahko zatrjevala svoja prizadevanja v zvezi z morebitno prodajo osnovnih sredstev in izterjavo poslovnih terjatev.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – prenehanje članstva v agrarni skupnosti – pravila agrarne skupnosti – obvestitev občine – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – pravica do udeležbe v postopku – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnine - fizična delitev - delitev v naravi - upravičen interes - prevzemni interes - začasno soglasje k predlogu za delitev nasprotne udeleženke - dotedanja uporaba dela nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.
predujem za izvedbo dokazov - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje - opustitev dolžnosti založitve predujma
Opustitev založitve predujma ne pripelje avtomatično do zavrnitve zahtevka oziroma pobotnega ugovora, vendar to velja le, če sodišče ne presodi, da bi bilo za ugotovitev ali za razjasnitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje. Namen izvedbe dokaza z izvedencem je namreč posredovanje ustreznega strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga. Ko sodišče presodi, da za ugotovitev ali razjasnitev določenega dejstva nima strokovnega znanja, izvede dokaz z izvedencem. Stranka pa mora založiti predujem.
Pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine so spremenjene okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, in sicer če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca. Sodišče je tako ugotovilo, da ima tožnik za polovico nižjo plačo, kot jo je imel v času določitve preživnine s tem, da mu starši mesečno prispevajo 500,00 EUR, je v osebnem stečaju in ima štiri otroke, ki jih tudi ni imel v času določitve preživnine, katerih mesečni stroški preživljanja predstavljajo znesek 840,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je k mesečnim prihodkom tožnika prištelo znesek 500,00 EUR, ki ga tožniku dajeta mesečno njegova starša.
sprememba odločitve o stikih - omejitev stikov med hčerko in očetom - dokaz z izvedencem - vprašanje utemeljenosti očitkov o spolni zlorabi otroka - varovanje otrokove koristi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je pravilno poudarilo, da je v smislu 5. odstavka 106. člena ZZZDR (ne glede na to, ali je prišlo do spolne zlorabe ali ne – to vprašanje za ta postopek ni bilo odločilnega pomena), treba ugotoviti, ali stiki predstavljajo psihično obremenitev za otroka, zaradi česar niso v njegovo korist. Sodišče je bilo zato dolžno ugotavljati relevantna dejstva v okviru navedene določbe, pri čemer ni smelo ugotavljati kot predhodno vprašanje (in tega tudi ni storilo), ali je nasprotni udeleženec morda storil katero od kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (pravdno sodišče lahko le izjemoma ugotavlja obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, kar pa v tej zadevi ni bilo aktualno).
Koliko časa naj bi stiki potekali pod nadzorom, je odvisno predvsem od ravnanja nasprotnega udeleženca. Zaradi varovanja otrokove koristi stikov pod nadzorom ni bilo mogoče časovno omejiti. Šele po določenem obdobju izvrševanja teh stikov bo mogoče oceniti njihov vpliv na razvoj mld. otroka in v primeru (ponovno) spremenjenih razmer predlagati tudi izdajo nove odločbe o stikih.
UPRAVNI POSTOPEK – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0063164
ZGO-1 člen 14, 14/1, 14/2, 35, 35/4, 54, 54/2, 56, 68, 68/1, 68/2. ZPNačrt člen 14, 14/5. OZ člen 59, 60, 514, 515. SPZ člen 211.
nastanek služnosti – ustanovitev služnostne pravice – gradbeno dovoljenje – občinski prostorski akti – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje – potrjen končni projekt – potrditev upravnega organa – dokazilo o pravici graditi – namen graditi – pogodbeno izražen namen – razlaga pogodb – uporaba materialnega prava – pogoj za ustanovitev služnostne pravice – volja graditi – hotni pogoj – kazualni pogoj
Gradbeno dovoljenje, katerega sestavni del je tudi projekt, šele daje pravni temelj za (zakonito) gradnjo.
Če obstaja med strankama spor glede vsebine dogovora, gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Razlaga pogodbe pa je značilen primer uporabe materialnega prava.
Stranki sta v Pogodbi določili pogoj za ustanovitev služnostne pravice, ki je odvisen od volje tožene stranke, in sicer volje graditi na parc. št. 798/24. Takšen pogoj se imenuje hotni (potestativni). Takšen pogoj je izrazito neugoden za sopogodbenika, ki ne odloča o nastopu pogoja. Odvisen je namreč od volje tistega sopogodbenika, ki odloča o nastopu pogoja. Nedopusten pa zaradi tega hotni pogoj ni. Dopustna sta tako hotni kot kazualni pogoj.
Ni razloga, ki bi govoril proti dopustnosti hotnega pogoja pri ustanovitvi stvarne služnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073586
ZIZ člen 41, 41a, 46, 46/4, 67. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 247, 299, 649, 659, 659/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba za izvedbo del pri sanaciji železniških tirov, potnih prehodov in ureditev kretnice - gradbena pogodba - trenutek izpolnitve pogodbe - zamuda - pogodbena kazen - dodatna dela - cena določena s klavzulo „ključ v rok“ - bianco menica - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - odpadla pravna podlaga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi sodbe - kršitev pravice do izjave
Pritožba tožeče stranke neutemeljeno vztraja pri stališču, da izpolnitev pogodbe predstavlja trenutek, ko je pridobila dovoljenje X za uporabo tirov, ne pa zaključek gradbenih del. Res je, da je bil končni cilj sklenitve pogodbe usposobitev tirov in kretnice za vožnjo do poslovnega objekta tožeče stranke. To pa še ne pomeni, da je tožena stranka zamujala z izvedbo del. Postopek internega tehničnega pregleda opravljenih del pred komisijo X je potekal po poteku roka iz tretjega člena pogodbe. Pravdni stranki sta namreč v pogodbi glede roka za izvedbo gradbenih del jasno dogovorili, da bo izvajalec pričel z deli 25. 2. in jih dokončal najkasneje 26. 3. 2009. Tožena stranka je v tem roku gradbena dela dokončala, kar potrjuje zapis v gradbenem dnevniku. Rok za izvedbo del v tretjem členu pogodbe tudi v povezavi s 5. členom pogodbe ne vsebuje dogovora med strankama, da se je tožena stranka do takrat zavezala pridobiti tudi potrebna dovoljenja X. Takšen dogovor bi bil tudi sicer premalo določen, saj bi bil vezan na ravnanja oziroma opustitve tretjih.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070924
ZDZdr člen 42, 42/2. ZOdv člen 17, 17/5, 19, 19/1. ZPP člen 83, 83/1.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – začasni zastopnik – pojasnila o uporabi tarife
Zastopanja oseb, ki so v postopku sprejema osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve, ne gre enačiti z institutom začasnega zastopništva, za katerega Odvetniška tarifa in Zakon o odvetništvu ne predvidevata znižanja tarife za polovico. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Slednji ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela procesno sposobna stranka. Položaja zakonitega zastopnika in stranke sta torej izenačena, zato mora tudi stroške postavitve začasnega zastopnika založiti tožeča stranka in se načeloma ne pokrijejo iz državnega proračuna.
neupravičena obogatitev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – možni donosi – konkretnost prikrajšanja
Zgolj pavšalno in hipotetično zatrjevanje tožene stranke o možnih donosih (z vlaganji v zlato in kapitalske trge), brez konkretnih navedb o sklepanju takšnih poslov in o vlaganjih v kapitalske trge, ne zadošča za prepričljiv sklep, da je bila tožeča stranka neupravičeno prikrajšana. Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar sta predpostavki za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
Namen 12. člena ZPP je v dolžnosti sodišča, da stranko pouči o procesnih pravicah in ne tudi o pravicah materialnega prava.
Šele, če bi tožeča stranka v trditveni podlagi vezala zatrjevano škodo na obračunani znesek terjatve, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, bi se od sodišča prve stopnje pričakovalo, da v okviru materialno procesnega vodstva pozove tožečo stranko, da opredeli višino posamezne škode, ki jo zatrjuje, ob upoštevanju že izplačanih zakonskih zamudnih obresti ter posledično na novo opredeli višino terjatve iz naslova neupravičene obogatitve.
Za razliko od pravdnega postopka v izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren.
Subsidiarnost ni nujna opredelilna značilnost poroštva (v primeru gospodarskih pogodb bi morala biti celo izrecno dogovorjena).
Ne držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti. Obstoj izvršilnega naslova (notarski zapis) ni sporen. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se sodišče pri odločanju o ugovoru giblje znotraj pravila iz 7. člena ZPP, ki določa, katera dejstva sme ugotavljati sodišče samo. Ker ne gre za situacijo iz 2. odstavka 7. člena ZPP, je sodišče prve stopnje moralo odločati v okviru trditvene in dokazne podlage v ugovoru.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – uveljavljanje predkupne pravice – kršitve predkupne pravice
Zakon predkupnemu upravičencu izrecno odreka procesno (kot tudi stvarno) legitimacijo za uveljavljanje predkupne pravice po (v stečajnem postopku) opravljeni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato sodišče prve stopnje predloga predkupne upravičenke ne bi smelo niti meritorno obravnavati.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – prostovoljno zavarovanje – zavarovanje AO plus – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – tehnična brezhibnost vozila
Materialnopravno pravilno je stališče prvega sodišča, da je tožnik zaradi vožnje vozila, ki ni bilo tehnično brezhibno, izgubil pravice iz AO-plus zavarovanja (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb).
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZPP člen 141a, 141a/6. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih člen 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 27/2.
sklep o umiku ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - elektronska vloga - priponka - elektronsko pisanje sodišča - oblika vročitve - elektronska vročilnica - informacijski sistem e-sodstvo - skrbnost povprečne osebe
Določba 5. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih postopkih se nanaša na elektronska pisanja strank, medtem ko so elektronska pisanja sodišča, kakršno je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse, opredeljena v 6. členu Pravilnika, v katerem pa ni posebej predpisano, v kakšni obliki (kot glavna pošta ali kot priponka) bi se morala vročati posamezna elektronska sodna pisanja.
Ker je bilo iz oznake elektronskega dokumenta, ki jo je določil informacijski sistem e-sodstvo, jasno razvidno, da gre za vročitev dveh sodnih pisanj in da je eno od teh plačilni nalog, se dolžnik ne more sklicevati na dejstvo, da ni mogel videti in vedeti, da mu je bil istega dne vročen tudi plačilni nalog ter da je to dejstvo brez svoje krivde opazil šele po vročitvi izpodbijanega sklepa.
stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvenih pravic – prijava izločitvene pravice več upnikov na isti stvari – preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – dodatni končni seznam preizkušenih terjatev – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – pravne posledice priznane izločitvene pravice – dokončno priznana izločitvena pravica
Če upravitelj prizna več upnikom izločitveno pravico, sodišče v sklepu o preizkusu terjatev ugotovi, da je izločitvena pravica na isti stvari priznana več upnikom. Sodišče, ki izda sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, materialnopravno ne presoja izjave upravitelja ali ugovora upnikov o prerekanju terjatve.
Sodišče v sklepu o preizkusu izločitvenih pravic v primeru, če je izločitvena pravica dokončno priznana, odloči o pravnih posledicah priznane izločitvene pravice.
SPZ člen 105, 105/3, 118. SZ-1 člen 3, 5. OZ člen 131.
padec na zasneženi in spolzki površini – skupni deli stavbe – čiščenje skupnih delov – upravnik – odgovornost upravnika – pogodba o upravljanju
Zavarovanec toženke (ki je bil v času škodnega dogodka upravnik stavbe) tožnici ne more biti odgovoren zaradi morebitne kršitve pogodbe, sklenjene med njim in lastniki stavbe. Za uveljavljanje sankcij zaradi kršitve pogodbene obveznosti so upravičene le stranke pogodbe. Podlaga za upravnikovo odgovornost tožnici so lahko le ugotovitve o opustitvi njegovih zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.