Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik z zahtevkom, da naj sodišče prve stopnje ugotovi, da je sklep tožene stranke z dne 28. 11. 2000 postal dokončen dne 25. 1. 2001, uveljavlja ugotovitveni zahtevek. Tožba s takšnim zahtevkom se v skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP lahko vloži le v primeru, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost ali nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takšnega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Pri tako oblikovanem tožbenem zahtevku ni šlo za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice, temveč zgolj za ugotovitev dejstva, kar pa ne more biti predmet ugotovitvene tožbe. Enako velja za del tožbe, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da ga je tožena stranka iz socialnega zavarovanja odjavila z dne 5. 12. 2000 in da mu niso bila izplačana nadomestila plače za posamezni mesec in odpravnina po izteku 6-mesečnega odpovednega roka, kakor tudi ne regres za leto 2001, božičnica, letni poračun za uspeh podjetja in delovna uspešnost za leti 2000 in 2001. Vse te terjatve bi tožnik lahko uveljavljal z dajatvenim zahtevkom, zato ni podlage za ugotovitveno tožbo. Zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
znižanje preživnine - spremenjene razmere - nov družinski član - nastop nezaposlenosti - večje potrebe otroka - preživninska obveznost - zmožnosti zavezanca - pridobitvene sposobnosti zavezanca - kritje osnovnih življenjskih potreb - kritje otrokovih potreb
Pri določitvi spremenjenih razmer je prvo sodišče pravilno upoštevalo, da je tožnik dobil še enega otroka in da je zakonita zastopnica toženca nezaposlena, na drugi strani pa, da je bila določena preživnina tožencu v starosti dveh let, ko še niso bili upoštevani stroški vrtca, toženec pa sedaj hodi v osnovno šolo, zato so nastali dodatni stroški s šolanjem, povečale pa so se tudi potrebe toženca po prehrani. Toženec ima sedaj dodatne stroške v zvezi z bivanjem, saj je ob določitvi preživnine živel z zakonito zastopnico pri njenih starših.
Pregled zadeve pokaže, da tožeča stranka stališč v zvezi z že zgoraj povzetimi pravočasnimi zatrjevanji tožene stranke v postavljenem roku ni podala, zato je ob uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP potrebno zaključiti, da jih ni (obrazloženo) prerekala. Po toženi stranki pravočasno zatrjevana pravno relevantna dejstva v posledici navedenega štejejo kot priznana. Z ozirom, da tožeča stranka dajatvenega tožbenega zahtevka zaradi prikrajšanja nujnega deleža v predmetnem postopku ni postavila, se bo z vprašanjem, ali že zgoraj navedeni znesek, glede katerega ni odveč pojasniti, da tožeči stranki na podlagi oporoke pripada, zadošča za pokritje njenega nujnega deleža oziroma v kakšnem obsegu je ta morebiti prikrajšan, ukvarjalo zapuščinsko sodišče.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - dokazno breme - dokazni predlog - dokazovanje pravnorelevatnega dejstva - stroški dobave toplotne energije - delež stroškov - omejeni pritožbeni razlogi
Dokaznemu bremenu glede trditev o tem, kakšen delež stroškov bremeni toženko in na kakšni podlagi, tožnica ni zadostila.
Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnine - fizična delitev - delitev v naravi - upravičen interes - prevzemni interes - začasno soglasje k predlogu za delitev nasprotne udeleženke - dotedanja uporaba dela nepremičnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj prevzemnega interesa za dodelitev južnega dela parcele št. 455/4 k. o. X ni izkazal (predvsem) zaradi okoliščine, ker je privolil v osnutek parcelacije, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, ni logičen. Gre namreč za dve okoliščini, ki ju ni moč postaviti v okvir vzročno-posledične povezave. Okoliščina, da je tekom postopka (nekaj časa) soglašal z delitvijo, kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, nima nobene zveze z vprašanjem, ali je izkazal interes za delitev parcele, kakor jo je v predlogu predlagal sam.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je svoj interes za južni del parcele (za pridobitev katerega si prizadeva) utemeljeval z dosedanjim uživanjem (rabo) le-tega. V zvezi s tem upravičeno poudarja, da je dosedanja (upo)raba pri odločanju o razdružitvi solastne nepremičnine (oziroma ugotavljanju obstoja upravičenega interesa iz 2. odstavka 72. člena SPZ) relevantna okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - SODNE TAKSE
VSK0006260
ZDen člen 71.
sodna taksa - pridobitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji
Vknjižba lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe upravnega organa je sklepno dejanje v postopku denacionalizacije in je zato potrebno uporabiti ZDen kot specialni predpis in ne ZST-1, kar pomeni, da je tak vpis takse prost.
Prvi kriterij za delitev solastnih stvari v naravi je upravičen interes vsakega solastnika do določenih stvari oziroma delov (2. odstavek 70. člena SPZ). Glede na okoliščine posameznega primera pa lahko pride do situacije (takšen je tudi obravnavani primer), v kateri je treba kot dopolnilno pravilo uporabiti tudi drugi kriterij, in sicer načelo fizične delitve po velikosti solastninskih deležev solastnikov.
agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – prenehanje članstva v agrarni skupnosti – pravila agrarne skupnosti – obvestitev občine – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – pravica do udeležbe v postopku – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
ZFPPIPP člen 301, 301/3, 301/7. ZPP člen 345, 345/2.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – predlog za nadaljevanje postopka – neprejem predloga s strani sodišča – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi podatkov vložišča Okrožnega sodišča v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da sta bili na vložišču evidentirani pisemski pošiljki, skladni z obema potrdiloma, ki ju je tožeča stranka priložila k pritožbi. Iz dohodnega zaznamka vložišča izhaja, da sta bili navedeni pisemski pošiljki odstopljeni na Pg vpisnik. Vendar pa je na gospodarski oddelek prispela le ena od obeh pisemskih pošiljk. Glede na obrazloženo, ni mogoče izključiti možnosti, da je tožeča stranka s priporočeno pošiljko 21. 2. 2015 pravočasno poslala predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.
ustavitev izvršbe na premičninah – nerelevantne trditve o pridobitvi ločitvene pravice na nepremičnini – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe
Prav ima sicer pritožnik, da se oba VL postopka - osnovni VL 182138/2012 in postopek prodaje nepremičnine, ki je bil iz tega spisa izločen in se vodi pod VL 64105/2013 - obravnavata kot enovit postopek, vendar pa sklepi, ki so v tem (VL 182138/2012) postopku sprejeti v zvezi z ustavitvijo izvršbe z izvršilnimi sredstvi te zadeve, učinkujejo le na to zadevo. Sklep z dne 27. 5. 2015 se nanaša izključno na izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine. Dejstva, ki jih je upnik navajal v pritožbi v zvezi s pridobitvijo ločitvene pravice na nepremičnini, bodo relevantna le v postopku VL 64105/2013. Z izpodbijanim sklepom ni bil razveljavljen sklepa o izvršbi, sodišče z njim ni razveljavilo morebiti opravljenih izvršilnih dejanj.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
pravična denarna odškodnina za smrt ožjim družinskim članom - krog ožjih družinskih članov - smrt starega očeta - pravno mnenje - okoliščine konkretnega primera - trajnejša življenjska skupnost - razmerje med starim staršem in vnukom - starost oškodovanca - enotna nepremoženjska škoda - duševne bolečine - višina odškodnine - ugovor neprištevnosti - neodgovorne osebe - krivda - dokaz z izvedencem - odškodninska odgovornost
Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Toda pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji 21. 12. 1992, ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo, razširja krog taksativno naštetih ožjih družinskih članov tudi na stare starše, če konkretne okoliščine primera to opravičujejo. Sodišče prve stopnje je, kot utemeljeno opozarja pritožba, nepravilno zaključilo, da te okoliščine niso podane.
Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dokazno breme, da zaradi prehodne nerazsodnosti ne odgovarja za nastalo škodo, je na povzročitelju.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2, 240/3, 240/3-3, 300, 300/1, 302, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/2, 308/3. ZIZ člen 270, 270/2.
preizkus terjatev – napotitveni sklep – začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika – ločitvena pravica – dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Pravico do ločenega poplačila iz nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki sta jo upniku prerekala pritožnika, je upnik utemeljeval na izdani začasni odredbi za zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Ker se za tako začasno odredbo uporabijo določbe 270. člena in 271. člena ZIZ, po izrecni določbi 2. odstavka 270. člena ZIZ pa se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, na podlagi izdane začasne odredbe upnik banka X ni pridobil ločitvene pravice, čeprav je bila vsebina začasne odredbe zaznamovana v zemljiški knjigi.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – subsidiarno načelo oficialnosti – nedovoljene pritožbene novote – pavšalne trditve – pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ni pojasnila, katera so (neunovčljiva) osnovna sredstva ter zakaj so neunovčljiva in zakaj so terjatve neizterljive. Ne drži pritožbeni očitek, da so ta dejstva negativna, ki se ne dokazujejo. Tožena stranka bi lahko zatrjevala svoja prizadevanja v zvezi z morebitno prodajo osnovnih sredstev in izterjavo poslovnih terjatev.
obnova postopka – obnovitveni razlog se nanaša na postopek pred višjim sodiščem – predložitev predloga za obnovo postopka višjemu sodišču – zahteva za izločitev sodnika – konec glavne obravnave
Če so veljale kakršnekoli omejitve glede razpravljajoče sodnice na prvi stopnji za njeno odločanje v tej pravdi, se je to nanašalo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na postopek pred pritožbenim sodiščem, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za predložitev predloga za obnovo postopka pritožbenemu sodišču.
ZD člen 135, 135/2, 163, 208, 210, 210/3. ZPP člen 314, 315.
zapuščinski postopek - vmesni sklep o dedovanju - spor o uporabi prava - delni sklep - enoten sklep o dedovanju - dedna izjava - obličnost - konkludentno dejanje - ukrep tekoče uprave
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega ali delnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. člena ZD o subsidiarni uporabi določb ZPP (315. in 314. člen).
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.
ZPP člen 108, 108/5, 108/6, 184, 187. ZNP člen 37, 146. SPZ člen 88, 89, 89/2.
postopek za dovolitev nujne poti – sprememba predloga – nepopoln predlog – poziv za dopolnitev predloga – opozorilo na posledice – zavrženje predloga – nujna pot – določitev nujne poti – stroški postopka
S tem, ko je sodišče dopustilo, da predlagatelj predlog naknadno (po poteku roka za dopolnitev predloga) dopolni in navede še enega udeleženca postopka ter predlaga ureditev nujne poti tudi po njegovih parcelah, ki jih je že prej uporabljal kot pot, čemur lastnik parcele ni nasprotoval, ni ravnalo v nasprotju s 5. odstavkom 108. člena ZPP, temveč v duhu določb ZNP. Poleg tega iz sklepa sodišča, ki ga je izreklo na naroku, izhaja, da predlagatelja ni opozorilo na posledice morebitne opustitve zahtevane dopolnitve predloga v smislu določila 6. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar z morebitno sankcijo v obliki zavrženja predloga predlagatelj niti ni bil seznanjen.