obveznost plačila - plača - razlika v plači - odškodnina - neenaka obravnava
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal odškodnino v višini razlike v plači za sporno obdobje z obračunom davkov in prispevkov iz naslova neenake obravnave z ostalimi zaposlenimi delavci pri toženi stranki (plačilo za isto opravljeno delo). Tožnik ni navedel nobene osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil diskriminiran, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pri toženi stranki ni bil neenako obravnavan zaradi osebnih okoliščin. Tožniku je bila plača določena na podlagi v spornem obdobju veljavnih predpisov, torej zakonito. Zato odškodninski zahtevek iz naslova neenake obravnave (plačilo za isto opravljeno delo) ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka je v tem delovnem sporu v celoti uspela, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pravico do pritožbe (pravovarstveni interes) ima samo tista stranka, ki bi ji v primeru utemeljene pritožbe, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno (252. člen ZPP).
telesna okvara - invalidnina - vrnitev v prejšnje stanje - molk organa - pravočasnost tožbe
Tožnik je v predsodnem postopku zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, vložil pritožbo. Ker drugostopenjski organ v roku, v katerem mora skladno z ZUP odločiti o pritožbi (2 meseca), o pritožbi ni odločil, je tožnik zaradi molka drugostopnemu organu poslal urgenco in poziv, da o njegovi pritožbi odloči v roku 7 dni od dneva prejema poziva. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil poziv preuranjen in da zato niso izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, da bi se štelo, da gre za molk organa. Vloga je bila na pošto oddana priporočeno dne 24. 4. 2014, to je na zadnji dan, ko bi moral drugostopenjski organ odločiti o pritožbi, vendar je pri tem bistveno, da je drugostopenjski organ navedeno zahtevo oziroma urgenco prejel 25. 4. 2014, kar je razvidno tudi iz dohodne štampiljke na zahtevi, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa. Sedem dnevni rok za izdajo odločbe je začel teči že po izteku dvomesečnega roka, določenega za odločitev o pritožbi. To pa pomeni, da gre za molk organa, saj so izpolnjeni pogoji določeni v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. Ker je bila tožba vložena pravočasno, je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/2-1, 88/3, 88/6, 200, 200/3. ZPP člen 144.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vročanje odpovedi - odklonitev prevzema
ZDR-1 v 6. odstavku 88. člena določa, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom. Ker 88. člen ZDR-1 ne določa, kako mora ravnati tisti, ki pisanje vroča, v primeru odklonitve prevzema, je potrebno smiselno uporabiti 144. člen ZPP, ki določa, da kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti, pisanja brez zakonitega razloga noče sprejeti, vročevalec pisanje pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici pa zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje in se šteje, da je s tem vročitev opravljena. Sodišče prve stopnje določbe 144. člena ZPP ni uporabilo. Po določbi 144. člena ZPP bi tožena stranka morala tožnici pustiti pisanje v prostorih, kjer tožnica dela (v njeni pisarni), zato vročanje, kot ga je izvedla tožena stranka, ni zakonito, ker je tožena stranka listine tožnici pustila v tajništvu in ne v njeni pisarni (njenem delovnem mestu) in to le do 15. ure istega dne (9. 6. 2014). Iz navedenega izhaja, da osebna vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove dne 9. 6. 2014 ni bila pravilno opravljena. Vročitev je bila opravljena šele 24. 6. 2014, ko je tožnica listine prejela po pošti. Tožba, ki jo je tožnica na sodišče vložila dne 24. 7. 2014, je bila vložena znotraj 30-dnevnega roka za uveljavljanje sodnega varstva in je zato pravočasna (200/2 čl. ZDR-1).
ZPIZ-1 člen 12, 36, 36/1, 36/2, 36/3, 405. ZPIZ-2 člen 390.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - starost - pokojninska doba
Tožnik, ki je do 31. 12. 2012 dopolnil 59 let in 6 mesecev starosti in 39 let, 9 mesecev in 27 dni pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogojev po 1. odstavku 36. člena ZPIZ-1 (58 let starosti in 40 let pokojninske dobe) niti po 2. odstavku istega člena (starost 63 let in 20 let pokojninske dobe) za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine ni utemeljen.
stroški postopka - stroški za zastopanje pooblaščenke na naroku za mediacijo - postopek mediacije
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki napačno prisodilo stroške za zastopanje pooblaščenke na naroku za mediacijo. Mediacija je prostovoljen in tajen postopek in če se stranke niso drugače sporazumele, vsaka nosi svoje stroške, skupne stroške mediacije pa nosijo stranke po enakih deležih, kot določa ZMCGZ. Ker postopek mediacije ni del sodnega postopka, stranki, ki je v sodnem postopku izgubila, ni mogoče naložiti, da krije stroške postopka mediacije nasprotne stranke, saj ne gre za sodne stroške in še toliko manj za potrebne stroške postopka.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. ZDR člen 126, 127. ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDoh-2 člen 2.
predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - pobotni ugovor
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - zaposlovanje novih delavcev
Tožena stranka je zaradi ekonomskih razlogov (nedoseganja planiranega poslovanja) izvedla reorganizacijo poslovanja z minimiziranjem vseh dejavnosti, razen glavne, in optimizacijo vseh virov, tudi z optimizacijo števila izvajalcev del. Zaradi drugačnega organiziranja del, katerega posledica je bila tudi drugačna organizacija tožničinega dela (laborant), ki se je razdelilo med ostale zaposlene, je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tako dokazala obstoj ekonomskega in organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Neutemeljene so tožničine navedbe, da dejstvo, da je tožena stranka zaposlila večje število delavcev (48 delavcev), pomeni, da so se zaradi tega zvišali stroški dela, kar naj bi kazalo na to, da ekonomski razlog ni podan. Bistvena je ugotovitev, da kljub novim zaposlitvam na drugih področjih pri toženi stranki ni prišlo do zaposlitve, ki bi nadomestila tožničino delo. Dejstvo, da tožena stranka zaposluje nove delavce, ne vpliva na obstoj ekonomskega razloga, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti in s katero predvideva doseganje boljšega poslovnega izida v prihodnosti. Če bi sodišče presojalo oziroma štelo, da zaposlitve niso dopustne oziroma da vsakršno povečanje stroškov dela zaradi novih zaposlitev pomeni neobstoj ekonomskega razloga, bi s tem onemogočalo toženi stranki kakršnokoli zaposlovanje, za katerega bi tožena stranka štela, da je koristno z vidika doseganja boljših poslovnih rezultatov. Šlo bi za nedopustno poseganje v svobodno ekonomsko pobudo, torej za kršitev pravice, ki je zagotovljena poslovnim subjektom v prvem odstavku 74. člena URS. Zato ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi prenehanja potreb po delu tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi, ki je bila posledica nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 14. ZFPPIPP člen 14. ZJSRS člen 16, 16/1, 24, 24/2.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
Po 2. odstavku 24. člena ZJSRS mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca iz razlogov na strani delodajalca (112. člen ZDR) prenehalo 3. 8. 2012. Zahtevo na jamstveni sklad je tožnik vložil 19. 3. 2013, kar je več kot 90 dni po prenehanju delovnega razmerja. Zato je tožena stranka tožnikovo zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca pravilno zavrgla kot prepozno. Tožnik pa tudi v primeru, da bi bila njegova zahteva pravočasna, ne bi mogel pridobiti pravic po ZJSRS, ker mu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal sam in ne zaradi insolventnosti delodajalca. Prvi odstavek 16. člena ZJSRS namreč določa, da ima pravice po tem zakonu (le) delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca.
Skladno s 335. členom ZPP mora vsaka pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Podpis pritožnika je bistvena sestavina pritožbe in je pritožba, ki podpisa nima, nepopolna. Ker je tožnica vložila pritožbo, ki ni bila lastnoročno podpisana, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot nepopolno (1. odstavek 343. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 60, 143, 143/1, 143/2, 144, 144/1, 145, 454.
invalid I. kategorije - invalidnost - datum nastanka invalidnosti - ugotovitev invalidnosti za nazaj
Datum nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine. Tako je tudi v danem primeru invalidnost I. kategorije tožnika mogoče priznati šele od prvega dne po pravnomočnosti zadnje zavrnilne odločbe tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - stečaj
Tožniku ni prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 14. 4. 2014, temveč mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka dne 3. 6. 2014. Tožnik zoper to odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Podana nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2014 ni imela pravnih učinkov, saj je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pod točko I izreka sodbe pravilno ugotovilo zgolj nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014, medtem ko je reparacijski zahtevek in denarno povračilo utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 286, 286/1, 286/4.
zahtevek za plačilo odškodnine – navajanje dodatnega obsega poškodb – sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka
Navajanja dodatnega obsega poškodb ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka, torej spremembe tožbe v smislu 2. odstavka 184. člena ZPP. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini sicer enak tožbeni zahtevek temeljila na povsem drugi dejanski podlagi, kot ga je temeljila prvotno. Tega pa tožeča stranka z navedbami, ko je dodatno opisovala svoje poškodbe, ni storila, ampak je svoje dotedanje navedbe le dopolnila ali celo delno popravila oziroma spremenila, kar pa po 3. odstavku 184. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3. URS člen 22.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
Tožnik je v tožbi zahteval obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO
VSL0073667
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 84. ZPIZ-1 člen 93, 159.
pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – začasna nezmožnost za delo – odločba ZPIZ o ugotovitvi invalidnosti – pravica do dela s krajšim delovnim časom – nadomestilo plače – delna invalidska pokojnina – izplačevanje
Višje sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, ki ga je predhodno že večkrat zavzelo tudi Vrhovno sodišče, da je bil delodajalec res dolžan izvršiti odločbo ZPIZ in v ta namen skleniti z delavko ustrezno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Vendar pa delodajalec v času, ko je po odločitvah pristojnih organov tožene stranke delavec za delo začasno popolnoma nezmožen, temu dela ne samo ni mogel, temveč tudi ni smel ponujati ali ga vanj celo siliti.
Če je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora delavec poleg zahtevka za plačilo denarnih terjatev iz delovnega razmerja zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja. V nasprotnem primeru ni pravne podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Ker tožnica ugotovitve obstoja delovnega razmerja v tem postopku ni zahtevala, obstoj delovnega razmerja med pravdnima strankama pa je bil sporen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači.
plačilo plače - regres za letni dopust - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave
ZPP v tretjem odstavku 338. člena določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi oziroma odpovedi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ker tožena stranka v pritožbi ne navaja, da je sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka oziroma ne navaja, da je bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
Tožeča stranka je z nasprotno tožbo uspela v celoti, zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo, da je dolžna povrniti pravdne stroške, nastale tudi po nasprotni tožbi. Ker pa je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč, tako za vložitev tožbe kot vložitev odgovora na nasprotno tožbo, je tožena stranka dolžna plačati priznane pravdne stroške na račun Delovnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006811
ZKP člen 370, 370/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb ZKP – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in za svoj zaključek, da je obtožencu dokazana storitev očitanega kaznivega dejanja in tudi krivda zanj, navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih je mogoče sprejeti brez pomislekov. Da bi obtoženčev zagovornik uspel vzbuditi dvom v pravilnost ugotovljenih odločilnih dejstev, bi moral z enako metodo, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču predstaviti dokazno oceno, zaključki in argumenti pa bi morali biti bolj prepričljivi od tistih v izpodbijani sodbi.
Bistvo pritožbenih navedb je v vztrajanju pri trditvi, da je obtoženi zaseženo prepovedano substanco heroin hranil zase, vendar je sodišče prve stopnje takšen zagovor prepričljivo ovrglo v svoji obrazložitvi.
Obtožencu se očita, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji prodaji ter da jo je zaradi tega obtoženi hranil. Nadaljnja prodaja pa nujno ne pomeni prodaje v manjših količinah od skupno zasežene zaradi česar bi obtoženi po prepričanju zagovornika potreboval pripomočke.